Franja

plešast pridevnik
1. (brez las) ▸ kopasz, tarLani jeseni so mi začeli tako izpadati lasje, da sem postala skoraj plešasta. ▸ Tavaly ősszel annyira elkezdett hullani a hajam, hogy majdnem megkopaszodtam.
2. (o površini) ▸ kopasz, kopárNa Trgu revolucije je ubogo staro živo mejo in "plešasto" zelenico nadomestila urejena cvetlična greda. ▸ A Forradalom téren a szegényes régi sövényeket és a „kopasz” gyepet takaros virágágyás váltotta fel.
Brocken je gosto poraščen z mešanim gozdom, proti vrhu se gostijo smreke, čisto na vrhu pa je kamnito plešast. ▸ A Brockent sűrű vegyes erdő fedi, a teteje felé haladva lucfenyőkkel, a hegycsúcs pedig sziklás és kopár.

pòčēti pȍčnēm, vel. pòčni, pòčēh pȍčē, pȍčeo pȍčēla, pȍčēt -a
1. začeti: upravo sam počeo pisati pismo; san me počeo hvatati začelo se mi je dremati: ja ću priču početi s glave zgodbo bom začel čisto od začetka; početi s drugoga kraja začeti od konca; odmah zatim počne se topovska paljba
2. začeti se: otkako je svijet počeo

podium -iī, n (tuj. ποδίον)

I.

1. podstavek, podzid(ek), podpora,podnožje, podij za stebre: Vitr.; zlasti pred orkestro: Vitr.

2. spodnji opaž, panel ob steni sobe: Ulp. (Dig.)., supra podium columnae Vitr., sin autem circa aedem ex tribus lateribus podium faciendum erit Vitr., podii altitudo ab libramento pulpiti cum corona et lysi Vitr., corinthii simplices habent columnas aut in podio positas aut in imo Vitr., est et aliud cubiculum a proxima platano viride et umbrosum, marmore excultum podio tenus Plin. iun.

3. terasast napušč, balkon nad notranjim obzidjem amfiteatra ali cirkusa, kjer so bili najboljši, z zaščitnimi mrežami pred živalmi zavarovani sedeži za ugledne goste (za prireditelja in voditelja iger, senatorje, vestalke, tuje poslance, cesarje): nam perraro praesidere, ceterum accubans, parvis primum foraminibus, deinde toto podio adaperto spectare consueverat (sc. Nero) Suet., tanta copia invecta, ut retia coercendis feris podium protegentia sucinis nodarentur Plin., et Catuli Paulique minoribus et Fabiis et omnibus ad podium spectantibus Iuv. —

II. podstavek, spodnji okvir, podnožka, podnožje, podnožnik (čisto lat. suggestus):

1. za sode: Pall.

2. za panje: podia ternis alta pedibus fabricantur Pall.

podob|en¹ [ó] (-na, -no) ähnlich, -ähnlich (Bogu gottähnlich, človeku menschenähnlich, kavi kaffeeähnlich, pogodbi vertragsähnlich, sovi eulenähnlich, zajcu hasenähnlich, situ siebähnlich, vinu weinähnlich); -artig (dragemu kamnu edelsteinartig, eksploziji explosionsartig, galopu galoppartig, grbi buckelartig, hrastu eichenartig, hrustancu knorpelartig, križu kreuzartig, kuščarici eidechsenartig, lanu flachsartig, lesu holzartig, lisici fuchsartig, mahu moosartig, masti fettartig, narkozi narkoseartig, odmevu echoartig, oknu fensterartig, opoju rauschartig, palači palastartig, palmi palmenartig, peresu federartig, pluti korkartig, praproti farnartig, refleksu reflexartig, rogu hornartig, slonovini elfenbeinartig, strehi dachartig, šoku schockartig, transu tranceartig), -förmig (kači schlangenförmig, kraterju kraterförmig, plamenu flammenförmig), -haft (mumiji mumienhaft, operi opernhaft, robotu roboterhaft)
podoben otoku inselhaft, inselartig
kar podoben nicht unähnlich
in podobni und dergleichen
meni/tebi podobni meinesgleichen, deinesgleichen
varljivo podoben täuschend ähnlich
biti podoben kot jajce jajcu človek človeku: wie aus dem Gesicht geschnitten sein, sich gleichen wie ein Ei dem anderen
biti podoben komu/čemu (jemandem/einer Sache) gleichen, Ähnlichkeit haben mit, (jemandem) ähnlich sehen, staršem, sorodnikom: (jemandem) nacharten
ne biti podoben samemu sebi (er) ist nicht mehr (er) selbst
bilo bi mu podobno, da bi … er ist imstande, zu ….
To je čisto tebi podobno das sieht dir ähnlich!

podóben resembling, similar, alike, like

podóben kot jajce jajcu as like as two peas
na podóben način likewise, in like manner
podóbni trikotniki similar triangles pl
bolj podóben bogu kot človeku more like to god than man
podóbna sta si they are cast in the same mould
biti podóben to be alike, to look like, to resemble, to bear a likeness (ali resemblance) (komu to someone)
podóbna vsota a similar sum, a like amount
biti komu zelo podóben to bear (ali to have) a strong resemblance to someone
fant je podóben očetu the boy takes after his father
podóben ti je kot jajce jajcu he is the dead spit and image of you
niti najmanj si nista podóbna there is not the slightest resemblance between them
to mu ni prav nič podóbno that is very unlike him
to je (čisto) njemu podóbno that is just like him
portret je čisto podóben originalu (osebi) the portrait is a speaking likeness
in (ali) podóbno and (or) suchlike, and (or) the like
briga se le za (mar so mu le) karte, biljard in podóbno he cares for nothing but cards, billiards and suchlike

podóben (-bna -o)

A) adj. simile, somigliante, gemello, consimile, identico, analogo, affine:
sin je podoben očetu, hči pa materi il figlio somiglia al padre, la figlia alla madre
na las sta si podobna si somigliano come due gocce d'acqua
podoben maslu burroso
to ni ničemur, nobeni stvari podobno ma che porcheria è questa
tako dejanje je čisto njemu podobno un'azione da pari suo
človeku podobne opice scimmie antropomorfe

B) podóbni (-a -o) m, f, n simile; pari:
mojster, da mu ni podobnega un maestro, un artefice senza pari

podóben semejante, similar; parecido; análogo

biti podoben komu (a)semejarse a alg, parecerse a alg, (o otrocih) salir (materi, očetu a la madre, al padre)
biti si podoben kot jajce jajcu parecerse como un huevo a otro (ali como dos gotas de agua)
to je čisto tebi podobno eso es muy propio de ti, fam eso lleva tu marca, esto se te parece

poezíja (-e) f

1. (pesništvo) poesia:
avantgardna, ljubezenska poezija poesia d'avanguardia, amorosa

2. (čustvenost, lepota) sentimento, bellezza, poesia:
poezija zasnežene pokrajine la poesia del paesaggio annevato
biti čisto brez poezije essere serio, arido, pedatensco, riservato, senza poesia
pren. vstopiti v poezijo esordire come poeta

pohleven pridevnik
1. ponavadi z neodobravanjem (ubogljiv) ▸ engedelmes, szófogadóDelavci pri nas se mi zdijo še preveč pohlevni. ▸ Nálunk a munkások túl engedelmesnek tűnnek.

2. (o živali) ▸ szelíd, engedelmes, kezesČeprav izgledajo divje, so živali zelo pohlevne. ▸ Bár vadnak tűnnek, nagyon engedelmes állatok.

3. (neizrazit; šibek) ▸ szelíd Pohleven dež, ki ga je bila zemlja že potrebna, se je razdivjal v nevihto. ▸ A szelíd eső, amelyre a földnek már nagy szüksége volt, viharba csapott át.
Nekateri se bodo podali v visokogorje, drugi se bodo potepali po bolj pohlevnih hribih ali po gozdovih in livadah. ▸ Egyesek a magashegység felé veszik az irányt, mások pedig a szelídebb dombokon, vagy az erdőkben és a réteken barangolnak.
Nadiža je pohlevna reka, zato je poleti primerna za kopanje. ▸ A Nadiža egy szelíd folyó, ezért nyáron alkalmas a fürdésre.
Nihče sicer ne trdi, da je ekstazi pohlevno mamilo. ▸ Egyébként senki sem állítja, hogy az ecstazy szelíd kábítószer.
Francoska in nemška vlada sta začeli dopolnjevati načrt za oživitev preveč pohlevnega gospodarstva. ▸ A francia és a német kormány elkezdte kiegészíteni a túl nyugodt gazdaság felélénkítésére vonatkozó tervet.

poledenéti (-ím) perf.

1. ghiacciare, gelare

2. pren. (postati zelo mrzel) gelare:
roke so mu čisto poledenele ha le mani ghiacciate

3. pren. (začutiti grozo) sentirsi gelare

póleg beside, by the side of; by, close by; next to

póleg tega besides, furthermore, moreover; as well; in addition; also, too
stanuje póleg mene he is living next door to me, he lives close by
tudi on je bil póleg he, too, was one of the company (ali party)
mene ni bilo póleg I was not around, I did not take part in it
stal je čisto póleg he stood close by
hodil sem póleg nje I walked beside her (ali by her side)
póleg hiše je vrt there is a garden adjoining the house

póleg à côté de, aux côtés de, près de, auprès (de), contre, au bord de

poleg drugih stvari entre autres choses
poleg omare à côté (ali près) de l'armoire
poleg tega en plus, en outre, à côté de cela
drug poleg drugega côte à côte
čisto poleg tout près
biti poleg être présent, assister à, faire partie de
tesno eden poleg drugega bord à bord

pȍlje s, mn. pòlja polje: obradivati polje; orati ravno polje; raditi na naučnom -u; književno, prosvjetno, kulturno polje; povući se s političkog -a; pasti na bojnom -u: polje od megdana torišče dvoboja; polje časti i slave; električno, magnetsko polje; vidno polje; Gosposvetsko polje, Grobničko polje, Kosovo polje; otvoreno, široko, slobodno polje; odvrnuti razgovor na deseto polje speljati pogovor čisto drugam; ko zna bolje široko mu polje kdor zna bolje, naj svoje znanje uveljavi

polus -ī, m (gr. πόλος) geogr., astr.

1. (nebesni, zemeljski) tečaj, pol (čisto lat. vertex): Ci. poet., Plin. idr., polus gelidus, glacialis O. severni pol, severni tečaj, australis O. južni pol, južni tečaj, sub ambobus polis O.

2. meton. severna zvezda, severnica (Severnica), polárnica: Vitr.

3. sinekdoha nad nami dvigajoče se vidno nebo, nébes, nebesni svod, nebosklòn: Acc. fr., Varr., Val. Fl. idr., immensi parva figura poli O., nox atra polum tenebat V., polo deripere lunam H.

polygonos¹ (in polygonus) -ī, f (gr. πολύγονος), tudi polygonon -ī, n bot. ptičja drésen, starejše trúskavec, noráva (Polygonum aviculare Linn., čisto lat. herba sanguinaria ali sanguinalis): Plin.

polyneuron -ī, n (gr. πολύνευρον) bot. veliki trpotec (čisto lat. Plantago maior): Ap. h.

polyōnymos -on (gr. πολυώνυμος) mnogoimenski: nomina Prisc.; subst. polyōnymos -ī, f bot. materine drobtinice, krišína, „jerebičnica“, starejše mušnica (Parietaria officinalis Linn., čisto lat. perdicium): Ap. h.

polyptōton -ī, n (gr. πολύπτωτον) políptoton = ponavljanje iste besede v različnih sklonih v enem stavku (čisto lat. multiplicatum): Char., M.

poméšan (-a -o) adj. mescolato, mischiato; misto, promiscuo; scompigliato, scombinato:
rasno pomešano prebivalstvo popolazione di razza mista
pojmi, ki so med seboj čisto pomešani concetti (fra loro) del tutto scombinati

pomòći pòmognēm, pomòzi, pomògoh pȍmože, pòmogao pomògla, pòmognūt -a
I.
1. pomoči, pomagati: pomoći komu u čemu, komu iz vode; pade u postelju, ne pomogoše mu ni trave, ni bajanje, ni molitve; u ono doba ljudi nisu spavali ni sedeli, ali da bog pomože niso spali ne sedeli, bilo je, da bog pomagaj!; oni mi nisu ni rod ni pomozi bog nismo si med seboj čisto nič; pomozi bog (pozdrav), bog ti pòmogao! (odzdrav); on je pomozi bog, čaršijo, na obadvije strane obrača plašč po vetru
2. podpreti: pomoći koga novčano
II. pomoći se pomagati si med seboj