Franja

Syrtis -tidis in -tidos, acc. -tim, abl. -te in -tī (tuj. σύρτις sipina v morju)

1. Sírta, ime dveh sipin oz. sipinastih zalivov ob severni obali Afrike: Syrtis maior Velika Sirta pri Kirenajki (zdaj Bengasi oz. Banghāzī) in Syrtis minor Mala Sirta pri Bizakeni (zdaj Gabes): S., L., V., H., O., Pr., Tib., Lucan. (z gen. -tidos), Mel., Plin. (z gen. -tis), Sid.

2. meton. pusto peščeno obrežje ob Sírtah, peščeno področje ob Sírtah: inhospita Syrtis V., per Syrtīs iter aestuosas H., ad litora Syrtis Lucan.

3. metaf. Sírta = skala, čer, peč: Syrtim patrimonii, scopulum libentius dixerim Ci., vitiorum Syrtibus obrui Hier. — Od tod adj.

1. Syrticus 3 (Συρτικός) sírtski: mare, gentes Sen. ph., solitudines Plin.; meton. peščen: ager Sid.

2. Syrtītis -tidis, f ali Syrtītēs -ae, m (tuj. Συρτίτης) sirtítida (sirtitíd) ali sirtít, dragulj, ki ga je bilo mogoče najti v Sirtah: syrtitides in litore Syrtium, iam quidem et Lucaniae, inveniuntur, e melleo colore croco refulgentes, intus autem stellas continent languidas Plin., proximos illis, quos vocant syrtitas, pinnato fulgore radiantes Plin.

šedr̀vān -ána m (šadyrvan, perz.) vodomet z bazenom, bazen ob džamiji

šópati šôpām
I.
1. udarjati, tepsti: šopati koga
2. metati ob tla: što ga šopaš, ostavi ga
II. šopati se udarjati se: šopati se po dupetu

šȍpiti -īm, šȍpnuti -nēm
1. udariti: šopiti koga; još dobro da te curica nije šopila, kako te je divlje pogledala
2. treščiti ob tla

špȉca ž (srvn. spitze) nizko pog.
1. konica, ost
2. čipka
3. naperek: špica u točka
4. bučno, kumarično, dinjino seme
5. ekspr. predstojnik na izpostavljenem mestu
6. popis sodelujočih ob začetku filmske predstave
7. konica, čas največjega navala na mestna prevozna sredstva

štápati se štâpām se hoditi ob palici, opirati se na palico

tag¹ [tæg] samostalnik
konček, privesek, trakec; uho ali zanka pri škornju za obuvanje; okovica na koncu trakov za čevlje; (razmršen) koder las; ploščica ali etiketa z imenom na kovčku, vojaku okrog vratu itd.; okrasni dodatek kakemu predmetu; epilog, sklepna beseda; refren (pesmi), (obrabljen) citat, aforizem, krilatica; poanta, morala
gledališče igralčeve besede gledalcem ob koncu igre; konec, rep, dostavek

tag and rag sodrga
old tag star rek
he replied with a tag from Horace odgovoril je z (obrabljenim) citatom iz Horaca

telesismo m sunek ob oddaljenih potresih

tempestillus 3 (demin. tempestus) pravočasen, ob pravem času nastopajoč (se porajajoč, se ponujajoč): occasio Ap.

tempestīvus 3, adv. -ē (tempestās)

1. pravočasen, ob pravem času nastopajoč (pojavljajoč se), (času, okoliščinam) primeren (ustrezen), prikladen, ugoden, priličen: etesiae Ci., imbres Iust., tempora, oratio L., ludus H., dies Plin., tempestiva (naspr. immatura) caesura (sc. arborum) Plin., veniet narratibus hora tempestiva meis O., bene et tempestive arare Ca., tempestive florere Varr., tempestive sepulti, ante diem poenae quod periere meae O., tempestive demetere fructus Ci., tempestive caedi Ci. (o drevesih), tempestivius (prikladneje) … comissabere H., num parum tempestivus interveni? T. (Dial.) ob nepravem času = neprilično; z ad: nondum tempestivo ad navigandum mari Ci., multa mihi ad mortem tempestiva fuerunt Ci. primerne priložnosti; tempestivum est z inf.: Pl., Col., Plin.; enalaga: tempestivam silvis evertere pinum V.

2. occ.
a) zgoden, zgodnji, ran: convivium Ci., T. ki se zgodaj začne = razkošen, convivia tempestiviora Ps.-Q.
b) ugoden, goden, zrel: ocimum Ca., fructus Ci., pinus V., sementes tempestiviores Gell., virgo Gell. dorasla; z dat.: puella tempestiva viro H. (tudi brez dat.) godna za možitev (starejše možata), tempestivus (sc. heros) erat caelo O.

temporāneus 3 (tempus1)

1. ob pravem času prihajajoč (nastopajoč, dogajajoč se, vršeč se), pravočasen: erumpat temporanea lux nostra Aug., donec accipiat temporaneum et serotinum Vulg. zgodnji in pozni dež.

2. časen, začasen: Eccl.

temporātim, adv. (tempus1) od časa do časa, tedaj pa tedaj, v skladu času, ob času, kronološko: terra temporatim vestiri amans Tert., per nativitates nominatim temporatimque digerere Tert.

terávija ž (t. teravi, ar.) nočna molitev ob rama-zanu

thereat [ðɛ́ərǽt] prislov
nato; ob tej priliki
zastarelo tam, tukaj

Tibri-cola -ae, m (Tiberis in colere) prebivalec ob Tiberi, Potíberec: Prud.

tideland [táidlænd] samostalnik
samo ob plimi pokrito dno

time² [táim]

1. prehodni glagol
meriti čas (z uro); določati čas; izbrati (pravi) čas; urediti po času, uravnati po okoliščinah; napraviti kaj ob pravem času; gledati na čas, držati se časa; časovno ugotoviti; regulirati, naravnati (uro)
glasba udarjati, dajati takt (tempo)

to time one's arrival rightiy izbrati pravi čas za svoj prihod
to time the speed meriti hitrost
to time one's steps to the music plesati po taktu
my train is timed to leave at four po voznem redu odhaja moj vlak ob štirih

2. neprehodni glagol
ujemati se, biti soglasen (with z)
sporazumeti se; držati takt, ritem (to z)

topetar suniti, zadeti ali trčiti ob; spotakniti se

tôr tȍra m obor, okol, ograjen prostor ob hlevu, kamor se čez dan spušča živina

toucher¹ [tuše] verbe transitif (p)otipati, prijeti za, zadeti; dotakniti se, dotikati se; dvigniti, dobiti, prejeti (denar); igrati (orgle); vnovčiti (ček); tikati se (česa); biti v sorodu z; sporočiti, povedati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); figuré ganiti, prevzeti, (pri)zadeti; verbe intransitif dotakniti se (à quelque chose česa); biti ali priti čisto blizu; zadeti ob, mejiti (à na); musique igrati (de quelque chose na kaj); marine zapluti (à un port v pristanišče); juridique spremeniti (à une loi zakon); figuré tikati se (à quelque chose česa)

se toucher dotikati se, zadeti eden ob drugega, mejiti medsebojno
pas touche! (familier) ne dotikaj se!
touchez-là! udarite! dajte roko! (pri sklenjeni kupčiji)
toucher un adversaire à l'épaule zadeti nasprot-nika v ramo
où peut-on vous toucher? kje vas lahko dobim(o)?
toucher du bout des doigts otipa(va)ti, figuré biti blizu cilja
toucher au but doseči cilj
il touche à la cinquantaine bliža se svojemu petdesetemu letu
il me toucha à l'épaule dotaknil se je moje rame, potipal mi je ramo
toucher à sa fin bližati se koncu, nagibati se h koncu
toucher le fond priti z nogami do dna (v vodi), lahko stati v vodi
toucher la main à quelqu'un dati komu roko (pri pozdravu)
toucher son mois prejeti svojo mesečno plačo
toucher le port zapluti v pristanišče
toucher au port (figuré) bližati se cilju
toucher des roues (aéronautique) pristati (na zemljo)
toucher un mot à quelqu'un de quelque chose povedati, omeniti komu kaj
toucher à une question, à un problème dotakniti se vprašanja, problema
toucher quelqu'un par téléphone doseči koga telefonično
toucher au vif (figuré) zadeti v živo
il n'a jamais touché à un volant on ni nikoli šofiral
n'avoir pas l'air d'y toucher (figuré, familier) skrivati svojo igro, potuhnjeno ravnati, biti nedolžnega videza (kot da ne bi znali do tri šteti)
faire toucher quelque chose au doigt et à l'œil (figuré) jasno, otipljivo komu kaj pojasniti
se laisser toucher (figuré) pustiti se omehčati
se toucher dans la main seči si v roko
les extrêmes se touchent nasprotja imajo (često) kaj skupnega