Franja

oblást (-í) f

1. potere, autorità; dominio; dominazione, padronanza; potestà:
sla po oblasti sete di potere, di dominio
delitev oblasti divisione dei poteri
zakonodajna, izvršilna, sodna oblast potere legislativo, esecutivo, giudiziario
papeževa duhovna, posvetna oblast il potere spirituale, temporale del Papa
dobiti oblast nad možem aver potere sul marito
očetovska oblast patria potestà
dežela je prišla pod tujo oblast il paese cadde sotto il dominio straniero

2. dominio; signoria; sovranità:
oblast Benetk nad Istro in Dalmacijo il dominio, la signoria della Serenissima sull'Istria e la Dalmazia

3. (celota organov, ki odloča v organizirani politični skupnosti) autorità:
centralna oblast l'autorità centrale
cerkvena oblast autorità ecclesiastica
šolske oblasti le autorità scolastiche

4. hist. provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
izvrševati oblast esercitare il potere
prevzeti oblast, priti na oblast salire al potere
imeti v oblasti svoje strasti dominare le proprie passioni
imeti sam sebe v oblasti essere padrone di se stesso
biti v oblasti česa essere in balia di qcs.
avt. žarg. šofer je izgubil oblast nad krmilom il conducente perse il controllo del volante
rel. spovedna oblast potestà di sciogliere e di legare

oblectāmen -inis, n (oblectāre) zabava, kratkočasje, veselje: vitae Stat., oblectamina flores nato porrigere O. kot igračo; occ. tolažilo, tešilo, tolažba, uteha: sacrae sortes hominum oblectamina (po nekaterih izdajah oblenimina) O. vir tolažbe.

oblek|a [é] ženski spol (-e …) ženska: das Kleid; moška: der Anzug; oblačila: die Oberkleidung, die Kleidung; (oblačilo) das Kleidungsstück
civilna obleka das Zivil, der Zivilanzug
-kleid (empirska Empirekleid, nedeljska Sonntagskleid, nosečniška Umstandskleid, iz tafta Taftkleid, z naramnicami Trägerkleid, z vlečko Schleppenkleid, ovita Wickelkleid, ozko oprijeta Etuikleid, plaščna Mantelkleid, plesna Ballkleid, pletena Strickkleid, poletna Sommerkleid, poročna Brautkleid, srajčna Hemdblusenkleid, volnena Wollkleid, zimska Winterkleid); -anzug (delovna Arbeitsanzug, Drillichanzug, domača Hausanzug, jahalna Reitanzug, konfekcijska Konfektionsanzug, lovska Jagdanzug, mornarska Matrosenanzug, moška Herrenanzug, motoristična Motorradanzug, iz jeansa Jeansanzug, po meri Maßanzug, paradna Paradeanzug, potapljaška Taucheranzug, sabljaška Fechtanzug, smučarska Skianzug)
dvodelna obleka zweiteiliges Kleid, der Zweiteiler
dvoredna obleka der Doppelreiher, Zweireiher
enoredna obleka der Einreiher
figurativno Evina obleka das Evaskostüm
Adamova obleka das Adamskostüm
pustna obleka das Karnevalskostüm
-kleidung (vsakdanja Alltagskleidung, moška Männerkleidung, kaznjenska Sträflingskleidung, službena Dienstkleidung, žalna Trauerkleidung)
kopalna obleka der Badeanzug
figurativno obleka naredi človeka Kleider machen Leute
zaščitna obleka die Schutzkleidung, der Schutzanzug, die Schutzbekleidung
dodatek za obleko das Kleidergeld, der [Bekleidungszuschuß] Bekleidungszuschuss
… za obleko Kleider-
(kljuka der Kleiderhaken, krtača die Kleiderbürste, omara der Kleiderschrank, predelek das Kleiderabteil, stojalo der Kleiderständer)
trgovina z oblekami das Kleidergeschäft

obléka clothes pl, clothing; garment, garb; (ženska, otroška) dress; frock; (kostim) costume; attire

(kompletna) moška obléka suit (of clothes)
civilna obléka civilian clothes, mufti
detektiv v civilni obléki plain-clothes detective
delovna obléka overalls pl
duhovniška obléka clerical dress
konfekcijska obléka ready-made suit (oziroma dress), ready-to-wear suit (ali clothing)
obléka po meri suit made to order, bespoke (ali custom-made) suit
kopalna obléka swimming (ali bathing) costume, swimsuit
poletna (zimska) obléka summer (winter) garment
večerna obléka evening clothes (oziroma dress)
svečana obléka Sunday best, (črna) evening dress
promenadna obléka walking dress
ponošena obléka rags pl
rabljena obléka secondhand clothes pl
uradna obléka uniform, livery
obléka iz tiskanine printed frock
potapljaška obléka diving suit
jahalna obléka riding habit (costume)
elegantna, okusna obléka smart dress
oguljena obléka threadbare dress
neokusna, nemarna obléka dowdy dress
staromodna obléka oldfashioned dress
službena obléka (sodnika, odvetnika, učenca) gown
odvržena obléka cast-off clothes pl
omara za obléke wardrobe
obešalnik za obléko coathanger, clothes hanger
obléka in hrana food and clothing
vsakodnena, navadna obléka lounge suit
letalska zaščitna obléka G suit
dal sem si delati obléko I ordered a suit, I had a suit made
ponositi obléko to wear out one's clothes
prerasti obléko to outgrow one's clothes
obleči nedeljsko obléko to put on one's Sunday best
razparati obléko to unstitch a garment
vzeti komu mero za obléko to take someone's measurements, to measure someone for clothes
obléka še ne naredi človeka don't judge a man by his clothes
obléka dela človeka clothes make the man, fine feathers make fine birds, the dress proclaims the man

obléka vestido m

delovna obleka traje m de faena, fam mono m
jutranja obleka bata f; (negližé) salto m de cama
civilna obleka vestido m de paisano
konfekcijska obleka ropa f hecha
kopalna (športna, telovadna) obleka traje m de baño (de deporte ali de sport, de gimnasta)
plesna (poročna, lovska, volnena, žametna, zimska, poletna) vestido m (de baile, de novia ali de boda, de caza, de lana, de terciopelo, de invierno, de verano)
jahalna (promenadna, za potovanje, iz trikoja) obleka traje m de montar (de paseo, de viaje, de malla ali de punto)
paradna obleka uniforme m de gala, traje m de ceremonia
službena obleka traje m de ceremonia; uniforme m
prehodna obleka vestido m de medio tiempo (ali de entretiempo, A de media estación)
žalna obleka vestido m de luto; luto m
domača obleka vestido m casero (ali de cada día)
obleka po modi vestido m a la moda
obleka za nosečnice conjunto m maternal
mašna obleka casulla f
duhovniška obleka sotana f, vestiduras f pl sagradas
obleke pl ropa f, vestidos m pl
rabljene obleke ropa usada (ali vieja)
stare obleke ropavejería f
trgovec z oblekami vendedor m de ropas hechas; ropero m
trgovec s starimi oblekami ropavejero m
spokorna obleka sayal m, hábito m de penitencia
spodnja obleka vestido m interior
omara za obleke (armario m) ropero m
krtača za obleke cepillo m (para ropa)
nedeljska, praznična obleka vestido m dominguero (ali de fiesta)
dekoltirana obleka vestido m escotado
gala obleka vestido m de gala
dati si delati obleko hacerse (ali encargar) un vestido
nositi dolgo (kratko) obleko llevar vestido largo (corto)
obleka naredi človeka el hábito hace el monje

ob-lēnīmen -inis, n (oblēnīre) tolažilo, tešilo, tolažba, uteha: sacrae sortes hominum oblenimina (po nekaterih izdajah oblectamina) O. (prim. oblectāmen).

oblik|ovati (-ujem) gestalten, formen, ausformen, modellieren, durchgestalten, durchformen, durchstrukturieren; mnenje, značaj, pare, pojme ipd.: bilden, ausbilden
oblikovati sodbo pravo ein Urteil finden/ schöpfen
v obliko: fassonieren, modeln, kamen: bossieren
oblikovati po čem (einer Sache) nachformen
predhodno oblikovati vorformen
(dati pečat) prägen
oblikovati skupine gruppieren

oblina samostalnik
1. ponavadi v množini (o ženski postavi) ▸ idom, domborulatSimpatično se je nastavljala fotografskim objektivom in ponosno razkazovala svoje zapeljive obline. ▸ Rokonszenvesen pózolt a kamerák lencséinek és büszkén mutogatta csábító idomait.Po naravi sem močnejša – imam prave ženske obline. ▸ Természetemnél fogva erősebb vagyok – igazi nőies domborulatokkal rendelkezem.
2. (zaobljen del) ▸ idom, vonulat, domborulatKer so Laguno predstavili že pred štirimi leti, je napočil čas, da mu malce osvežijo karoserijske obline. ▸ Mivel a Laguna négy évvel ezelőtt került piacra, itt az ideje, hogy egy kicsit felfrissítsük a karosszériája vonalvezetését.Za trenutek se je s pogledom sprehodila po mehkih oblinah vozila in opazila dve anteni. ▸ Egy pillanatra a tekintetével még végigsimított a jármű lágy idomain, és két antennát vett észre.
Kot pena lahek sneg je prekril vse trde obline kraškega kamna. ▸ A habkönnyű hó beborította a karszti kőzet valamennyi kemény domborulatát.
Tokrat ima na sebi volneno obleko smetanasto bele barve, ki se prekriža na oblinah prsi. ▸ Ezúttal krémfehér gyapjúruhát visel, amely keresztbe húzódik a mellei domborulatán.
Rdeči madeži so se pojavili na spodnji oblini predalnika na armaturi. ▸ Vörös foltok jelentek meg a műszerfal alsó hajlatában.

obliva|ti (-m) obliti

1. gießen über, begießen, übergießen

2. voda stezo: bespülen, morje deželo: umspülen, valovi obalo: überspülen

3. kri, znoj: überströmen

4. neprijeten občutek: überlaufen (zona ein Frösteln), überrieseln (vroče/hladno heiß und kalt)
mrzlo (me) obliva po hrbtu es läuft (mir) kalt über den Rücken

ob-līvīscor -scī, oblītus sum (k linere, levis = v spominu prečrtati, iz spomina izbrisati; oblītus iz *oblīvitus)

1. pozabiti, pozabljati kaj, na kaj; tudi = hote ne misliti več na kaj (naspr. memini, in mentem venit): cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci.; z gen.: H., V., N., Iust., Sen. ph. idr., offensarum T., controversiarum ac dissensionis C., obliviscere caedis atque incendiorum Ci., nimium … oblite tuorum O.; refl.: sui oblivisci pozabljati nase =
a) ničesar ne vedeti o sebi, ne zavedati se; α) za časa življenja (= ne vedeti, v katerem času da se živi): T. (Dial.). β) po smrti: Sen. tr.
b) ne zavedati se = biti raztresenih misli: prorsum oblitus sum mei Ter.
c) spozabljati se = ne misliti na svojo dostojnost: non oblita Iuno sui Val. Fl.; redkeje z acc.: Acc., Iust., Aur., Vulg., o. artificium Ci., se quoddam oblitum N., o. amissos Graecos V., obliviscendus et illis H.; z inf.: Ter., O., Suet., emere oblitus es Ci.; z ACI: T., Cu., Sen. rh., obliviscitur se patrem esse Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: L., Cu., H., Sen. ph., ut unde audierit oblitus sit Ci.; metaf.: saecla obliviscentia Cat. hitro pozabljajoča, poma degenerant sucos oblita priores V. pogrešajoča, oblito palato O., oblito pectore Cat.

2. metaf. pozabiti (pozabljati) (na) kaj = vnemar pustiti (puščati) kaj, ne (z)meniti se za kaj: Sen. ph., Petr., o. pudoris O., feritatis ingenitae L., consuetudinis suae Ci., sui Ci., V. izneveriti se sebi (svojemu značaju, svojim navadam, načelom); z acc.: cultum oblitus es Caecil.; z inf.: obliti sunt Romae loquier linguā Latinā Naev. ap. Gell.

Opomba: Oblīvīscor v pass. pomenu: adoptivae familiae obliviscuntur Paul.; pogosto pt. pf. oblītus 3 pozabljen: Val. Fl., Val. Max., Aug., oblita mihi carmina V.

oblizovati

oblizovati se (fig) fam relamerse de gusto
oblizovati si prste po (za) čem chuparse los dedos de gusto por a/c

ob-lūdō -ere -lūsī -lūsum (ob in lūdere)

1. (nagajivo) (po)šaliti se, šale zbi(ja)ti proti komu, s kom, na račun koga: sin vident quempiam se adservare, obludant (po drugih izdajah obludeant ali obludiant) qui custodem oblectent Pl.

2. (po)nagajati komu, (po)norčevati se iz koga, (po)vleči koga za nos, (po)dražiti: alicui Prud.

ob-nūbilus 3 (ob in nūbilus) oblačen: obnubila (po nekaterih izdajah nubila) tenebris loca Enn. ap. Ci. od teme obstrti.

ob-oleō -ēre -uī (ob in olēre) (za)dišati, (za)dehteti, (za)vonjati; z acc. (po čem): alium (po česnu) Pl., antidotum Suet., eius faecem Ap.; abs.: numnam ego obolui? Pl. ali sem dišal?, alicui aliquid obolet Ap. komu diši kaj, kdo kaj duha (vonja); metaf.: Casina oboluit procul Pl. Kasina je zadišala od daleč, zaduhal (zavohal) sem = Kasino duham (voham) od daleč, oboluit marsupinam huic istuc Pl. zavohala je (= voha) mošnjo.

obož|evati (-ujem) verehren, anbeten; zu Füßen liegen; (po božje častiti) vergöttern

obráčanje (-a) n giro, giravolta; conversione, svolta, voltata; ekst. circolazione; retroversione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
obračanje želodca rivolgimento di stomaco, voltastomaco
obračanje na smešno ridicolizzazione
obračanje po vetru opportunismo

obrača|ti (-m) obrniti

1. (vrteti) drehen (se sich), umdrehen (se sich), oči: verdrehen

2. nazaj: umkehren (se sich); z vozilom: wenden
obračati hrbet den Rücken zuwenden/zukehren

3. liste v knjigi, reviji, zvezku: umblättern

4. pri pečenju: wenden, wälzen

5. seno: zetten, wenden

6.
obračati pozornost komu na kaj: (jemanden auf etwas) aufmerksam machen
obračati pozornost nase sich bemerkbar machen

7. denar: wirtschaften mit
|
figurativno obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen (komu jemandem)
figurativno obračati plašč po vetru den Mantel nach dem Wind drehen, sein Mäntelchen in den Wind hängen, ein Gesinnungakrobat sein
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt

obráčati to turn (round), to revolve, to rotate, to whirl round, to gyrate

obráčati seno to turn over the hay
obráčati plašč po vetru (figurativno) to set one's sails to the wind, to swim with the stream, to turn one's coat
obráčati se to turn round, to revolve, to rotate, to gyrate, (hitro) to whirl
obráčati se na koga to appeal to someone
želodec se mi obrača ob tem (figurativno) my stomach turns at it, it turns my stomach

obráčati tourner, retourner

obračati glavo nazaj tourner la tête en arrière
obračati ključ v ključavnici tourner la clé dans la serrure
obračati v svojo korist tourner à son profit
obračati pogled na koga, na kaj diriger (ali tourner) ses regards du côté de quelqu'un, de quelque chose
obračati pozornost nase attirer l'attention sur soi
obračati svojo pozornost na kaj porter son attention sur quelque chose
obračati plašč po vetru tourner à tout vent (ali comme une girouette), s'accommoder aux circonstances
obračati sem in tja tourner et retourner
obračati seno retourner le foin
obračati na smešno tourner en ridicule, ridiculiser, rendre ridicule
človek obrača, bog obrne l'homme propose et Dieu dispose
obračati se se (re)tourner
dobro, slabo se obračati tourner bien, tourner mal
obračati se na bolje s'améliorer
obračati se na koga s'adresser à quelqu'un, recourir à quelqu'un, faire appel à quelqu'un
obračati se na petah virer sur ses talons
pisno se obračati na koga s'adresser à quelqu'un par écrit
bolniku se obrača na bolje le malade va mieux
stvar se obrača na slabo l'affaire prend une mauvaise tournure, l'affaire tourne mal
(v nesreči) obračajoče se vozilo voiture faisant des tonneaux

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata