Franja

tudi auch; (prav tako) ebenfalls
kot tudi als auch, sowie
ne le …, temveč/ampak tudi nicht nur …, sondern auch …
pa tudi und auch
tudi ne auch nicht, [ebensowenig] ebenso wenig
mit- (prizadet/napaden mitbefallen, praznovati mitfeiern, šteti mitzählen, zaslužiti mitverdienen)
tudi imeti besedo ein Wörtchen mitzureden haben
tudi jaz bi postavil vprašanje ich habe eine Gegenfrage
tudi jaz imam prošnjo ich habe eine Gegenbitte
tudi to se zgodi so etwas soll vorkommen
in tudi če … und sollte auch …

túdi

A) adv.

1. anche, pure:
ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no

2. anche, financo, persino:
mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci

3. (za podkrepitev trditve) proprio:
ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto

B) konj.

1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare

2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo)

tueor -ērī, tuitus sum (le pesn. in poznolat.) in tūtus sum (le poznolat. in enkrat pri S., sicer se tūtus 3 uporablja le kot adj. pt. pf.), nav. (poseb. v pomenih pod številko 2 in 3) tūtātus sum (od glag. tūtor -ārī)

1. (po)gledati, ogledati (ogledovati) (si), ozreti (ozirati) se na kaj, gledati, opazovati (v teh pomenih skoraj vedno le pesn.): Enn. fr., Acc. fr., Pac. ap. Non., Pr. idr., ardescit tuendo Phoenissa V., tuendo oculos, voltum V., tueri naturam Ci., caelum Lucr.; z notranjim obj. (adv.): transversa tueri V. postrani, pisano gledati, acerba (srdito) tuens leo V.; ACI: hāc nocte in somnis visus sum tuerier (= tueri) procul sedere longe a me Aesculapium Pl., quae fieri in terris caeloque tuentur mortales Lucr.

2. metaf. gledati na kaj, paziti na kaj, (o)hraniti, (o)čuvati, (po)skrbeti za kaj: valetudinem N., cuius salutem (senectutem) tueri debeo Ci., beneficium Ci. ohraniti (ohranjati) v hvaležnem spominu.

3. occ.
a) (ob)držati v dobrem stanju, ohraniti (ohranjati): praedia, aedem Castoris, sarta tecta aedium Ci., idem tam parcus in aedificando, quam diligens in tuendo Plin. iun.
b) (v vojni) (o)braniti, ubraniti, (ob)varovati, zavarovati, (za)ščititi, zasloniti (zaslanjati): tam late tueri C., fines suos C., Ci., Syriam T., oram maritimam, oppidum, castra C., mediam aciem L. držati; metaf.: Numidis magis pedes (urnost) quam arma tuta sunt S., illum defendere, tueri praecipuum sacramentum est T., aliquem tueri et defendere T., rem publicam, laudem Africani, plebis libertatem et commoda, urbem et res urbanas, clientelam Ci., adolescentis miserrimi causam Q., reos O., lex tuetur aliquem Icti. Konstrukcije s praep. braniti koga ali kaj, proti komu (čemu), zoper koga (kaj), pred kom (čim): turrim ad (za, proti) omnes casūs C., nostra tueri adversus vim atque iniuriam L., tueri se adversus Romanos L., domum a furibus Ph., quibus copiis finīs suos ab excursionibus tueretur Ci., mare ab hostibus Auct. b. Afr., liberorum nostrorum pueritiam contra improbitatem magistratuum Ci., contra piratas Siciliam Q.
c) ohraniti, obdržati, udržati: paternam gloriam N., domesticae laudis amplitudinem Ci., suam dignitatem Ci., per se ipsum senatus tuetur maiestatem suam Ci.
d) držati kaj, držati se česa, izpolnjevati (dolžnosti): mores et instituta vitae melius Ci., sacra, munus, concordiam congregatam Ci.
e) hraniti, rediti, preživljati, vzdrževati, gojiti: vitam corpusque Ci., antea maiores copias alere poterat, nunc exiguas vix tueri potest Ci., (sc. ex agro) se ac tuos L., magnum comitatum vi belloque T., canem Col. — Soobl. po 3. konjugaciji: tuor Cat., Stat.; tuĕris Pl.; tuimur, tuamur, tuantur, tuĕre Lucr.

tuer [tɥe] verbe transitif ubiti, pobiti; figuré spraviti s poti; zaklati (živino); uničiti; figuré nadlegovati, moriti, iti na živce (quelqu'un komu)

se tuer ubiti se; napraviti samomor; najti (svojo) smrt, smrtno se ponesrečiti; figuré zelo si prizadevati (à za)
bon à tuer (figuré) neznosen
il est à tuer človek bi ga ubil, tako je tečen
tuer dans l'œuf zatreti v kali, zadušiti
tuer le temps ubijati čas
tuer le ver na tešče popiti šilce žganja
(familier) il n'a jamais tué personne (figuré) on ni zloben
tuer quelqu'un avec ses questions moriti koga s svojimi vprašanji
ceci tuera cela novo bo ubilo staro
se tuer de travail garati, ubijati se z delom
je me tue à vous le répéter neprestano vam to ponavljam
il s'est tué dans un accident, en voiture smrtno se je ponesrečil z avtomobilom
tuer quelqu'un d'un coup de fusil ustreliti koga

tuerto pretekli deležnik od torcer; kriv, vegast; enook; škilast; slep (okenska polovica)

ser tuerto del ojo izquierdo le na desno oko videti; škiliti z levmi očesom
tuerto m enookec, škilavec; krivica
a tuerto o a derecho, a tuertas o a derechas po pravici ali po krivici
deshacer (ali enderezar) tuertos (ali entuertos) poravnati krivice

túj étranger, d'autrui , (nepoznan) inconnu

na tujem à l'étranger
tuja beseda mot étranger (ali savant)
tuj jezik langue étrangère
tuj kapital capitaux étrangers (ali empruntés)
na tuje iti quitter le pays, émigrer
na tuj račun pour le compte d'autrui (ali d'un tiers)
mešati se v tuje zadeve s'immiscer (ali s'ingérer) dans les affaires d'autrui, se mêler des affaires d'autrui
pod tujim imenom sous un nom emprunté (ali d'emprunt)
tujega se počutiti se sentir dépaysé

túj (-a -e)

A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero

5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo

6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario

B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero

túkajšnji (-a -e) adj. di qui, del luogo, locale, nostrano:
doma je iz tukajšnjih krajev è oriundo del luogo
tukajšnje specialitete le specialità locali, nostrane

túliti (vpiti) hurler, crier à tue-tête, pousser (ali jeter) des cris, vociférer , familiarno gueuler ; (govedo) mugir, beugler, meugler ; (lev) rugir ; (tiger) rauquer, feuler ; (jokati) pleurer, pleurnicher, brailler

veter tuli le vent hurle (ali mugit)
tuliti z volkovi (figurativno) hurler avec les loups

túliti (-im) imperf.

1. ululare, urlare:
sirene tulijo le sirene ululano

2. urlare, gridare:
tuliti od jeze urlare dalla rabbia

3. pren. ululare, mugolare:
burja tuli okrog oglov hiše la bora ulula attorno agli angoli della casa
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara ad ululare

tuméfier [tümefje] verbe transitif povzročiti oteklino

se tuméfier oteči
tuméfié, e otekel, otečèn
doigts masculin pluriel tuméfiés par les engelures od ozeblin otekli prsti
le coup a tuméfié le visage udarec je povzročil oteklino na obrazi

tumultuārius 3

1. hitro (v veliki naglici) zbran (nabran, zgrnjen): manus Cu., cohortes L., catervae T., milites Auct. b. Alx., in Hispania tumultuarios milites legere L., miles (kolekt.) tumultuarius L., Sen. ph.; od tod: velut tumultuario exercitu iis ad undecimum lapidem occursum est L.

2. metaf. hitro (v naglici, v stiski, v nuji) narejen (izdelan, napravljen, pripravljen, postavljen, zgrajen), zasilen, neurejen: opus L. okopi za silo, zasilni okopi, opus Q. hitro zgrajena zgradba (stavba), castra L. ali pons Front. za silo, zasilen, rogus Suet., proelium (naspr. rectum ac iustum) L. ali pugna (naspr. iusta) L. neurejen, brez reda, dux L. v naglici izvoljen, principatus Vell.; pren. površen: tumultuariae et inconditae exercitationes linguae Gell. površne in zmedene, voces Latinas subsicivo aut tumultuario studio colere Gell. ukvarjati se z latinskimi izrazi le od časa do časa in površno. — Adv. tumultuāriē (Amm., Aur.), tumultuāriō (Iul. Val.) kar najhitreje, v veliki (največji, hudi, izjemni) naglici, nadvse naglo.

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

túniški tunisien, de la Tunisie, de Tunis

tuniški bej le bey de Tunis

turare

A) v. tr. (pres. turo) mašiti, čepiti, zadelati:
turare la bottiglia začepiti steklenico
turare la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
turare un buco pren. plačati dolg; preganjati čas; zamašiti luknjo, koga nadomestiti
turare una falla zamašiti režo, špranjo; pren. izplačati dolg
turarsi gli occhi, le orecchie, la bocca, il naso zapirati si oči, mašiti si ušesa, zapirati si usta, tiščati nos (da ne bi česa videli, slišali, rekli, vohali)

B) ➞ turarsi v. rifl. (pres. mi turo) mašiti se

turc, turque [türk] adjectif turški; masculin turški jezik

Turc masculin, Turcque féminin Turek, Turkinja
le Grand Turc sultan
fort comme un turc močan kot konj
café masculin, bain masculin turc turška kava, kopel
cabinets masculin pluriel à la turque turško stranišče (brez sedeža)
tête féminin de Turc (familier) oseba, ki je tarča šal, posmehovanja

turgēscō -ere, (tursī) (—) (incoh. k turgēre)

1. nabrekniti (nabrekati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, oteči (otekati), nateči (natekati), zače(nja)ti pokati od česa, (za)bohoteti: Col., Q. idr., Cyclopis venter vel ut olim turserat alte carnibus humanis distentus Enn. ap. Prisc., ne aqua turgescat in corpore Varr. nateče (nateka), semen turgescit in agris O., virgulta turgescentia Plin.

2. (na)polniti se (napolnjevati) se, debeliti se, tolsteti: ut mihi nugis pagina turgescat Pers., hic satur inriguo mavult turgescere somno Pers.; klas. le

3. metaf.
a) strastno vzkipe(va)ti, razvne(ma)ti se, vne(ma)ti se, (raz)togotiti se, (raz)srditi se, (raz)jeziti se, razhuditi se, hudovati se, postati (biti) hud ali jezen, besneti, razbesneti se: sapientis animus numquam turgescit, numquam tumet Ci., cor meum penitus turgescit tristibus iris Poeta ap. Ci., turgescit vitrea bilis Pers.
b) (o govoru) posta(ja)ti ali biti nabrekel (nabuhel, pompozen, bombastičen), nabrekniti (nabrekati): genus dicendi, quod immodico tumore turgescit Q.

turístico turističen

seña(le)s turísticas markacije, znaki za pot

turquoise [türkwaz] adjectif turkizne barve; féminin, minéralogie, mines turkiz; masculin turkizna barva

cette année le turquoise est à la mode letos je turkizna (modra) barva v modi

tuširati (risbo) dessiner (ali colorier) à l'encre de Chine (ali au lavis)

tuširati (prhati) doucher
tuširati se se doucher, prendre une douche
tuširati (šport) faire toucher le sol des deux épaules
tuširati (gladiti) polir, lisser