Franja

ôreh¹ (-éha) m

1. bot. (drevo) noce m (Juglans regia); (sad) noce f:
tolči, treti orehe schiacciare le noci
klešče za orehe schiaccianoci
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
kokosov oreh noce di cocco
smejati se, kot bi orehe stresal ridere fragorosamente
ne biti vredno piškavega oreha non valere un fico secco
biti trd oreh essere un osso duro, dare del filo da torcere

2. obrt. (orehov les) noce

oreille [ɔrɛj] féminin uho; sluh, posluh; pazljivost; roč, locenj; jezik (pri čevlju); plužna deska

d'oreille po posluhu
jusqu'aux oreilles do ušes
par-dessus les oreilles (figuré) čez glavo
oreille externe, interne, moyen zunanje, notranje, srednje uho
oreille d'ours (botanique) trobentica, jeglič
oreille-de-souris (botanique) spominčica
les murs ont des oreilles zidovi imajo ušesa, povsod so špijoni
en avoir par-dessus les oreilles biti sit, naveličan česa
avoir l'oreille basse biti ponižen
avoir l'oreille dure biti naglušen
avoir de l'oreille imeti (dober) posluh
avoir l'oreille fine dobro slišati
avoir les oreilles (re)battues (de) imeti polna ušesa (česa)
arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
en avoir sur l'oreille (figuré) na vratu imeti
avoir l'oreille de quelqu'un naleteti pri kom na odprta ušesa, uživati njegovo naklonjenost
baisser l'oreille, porter bas l'oreille, avoir l'oreille basse (figuré) povešati ušesa
avoir la puce à l'oreille biti nezaupljiv, ne zaupati, čuvati se
n'en pas croire ses oreilles svojim ušesom ne verjeti
dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj na uho povedati
dire quelque chose à quelqu'un dans le creux, dans le tuyau de l'oreille komu kaj strogo zaupno povedati
dire deux mots à l'oreille de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
donner sur les oreilles à quelqu'un prisoliti komu zaušnico
dormir sur les deux oreilles trdno spati; počivati v popolni varnosti
dresser, tendre l'oreille (figuré) napeti ušesa, pazljivo poslušati
échauffer les oreilles de quelqu'un podkuriti komu
écouter de toutes ses oreilles, être tout oreilles napeto poslušati
n'écouter que d'une oreille le z enim ušesom poslušati
entrer par une oreille et sortir par l'autre iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven
être dur d'oreille biti naglušen
faire la sourde oreille, se boucher les oreilles gluhega se delati, ne hoteti slišati
fermer l'oreille à quelque chose ne hoteti nič vedeti o čem
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) ošteti koga
gager ses oreilles staviti svojo glavo
se gratter l'oreille (v zadregi) praskati se za ušesom
laisser ses oreilles (figuré) žrtvovati nekaj (proti svoji volji)
laisser passer, montrer le bout de l'oreille izdati se, pokazati svojo pravo naravo
marcher l'oreille basse biti osramočen
mettre la puce à l'oreille de quelqu'un (figuré) opozoriti, posvariti koga
ouvrir, prêter l'oreille poslušati, prisluhniti
recevoir sur les oreilles dobiti eno okoli ušes
rougir jusqu'aux oreilles do ušes zardeti
souffler quelque chose à l'oreille de quelqu'un komu kaj prišepetati
tirer les oreilles à quelqu'un pokarati koga
tirer par l'oreille (familier) za ušesa povleči
se faire tirer l'oreille pustiti se prositi
venir aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to si je (on) dobro zapomnil, teh besed ne bo pozabil

orfèvre [ɔrfɛvr] masculin zlatar

orfèvre bijoutier, orfèvre-joaillier juvelir
être orfèvre en la matière biti strokovnjak za kaj, spoznati se v čem
vous êtes orfèvre, Monsieur Josse! (se reče tistemu, ki da sebičen nasvet)

orgasmo m

1. med. orgazem

2. ekst. razburjenje, nemir:
essere in orgasmo (per) biti vznemirjen, razburjen (zaradi)

orgoglio m

1. ošabnost, nadutost, oholost:
essere pieno d'orgoglio biti zelo ošaben

2. ponos

orgoglioso agg.

1. ponosen:
essere orgoglioso (di) biti ponosen (na)

2. ošaben, ohol, nadut

orgueil [ɔrgœj] masculin oholost, ošabnost; ponos

crever d'orgueil pokati od ošabnosti
être bouffi d'orgueil biti ves napihnjen od ošabnosti
par orgueil iz ponosa
avoir l'orgueil de ses enfants biti ponosen na svoje otroke
orgueil national narodni ponos
tirer orgueil de quelque chose biti ponosen na kaj

orientieren orientirati (sich se), (informieren) informirati (über o) (sich se); orientieren auf usmeriti na; sich orientieren auf usmerjati se na, biti usmerjen na; sich orientieren an (sich richten nach) ravnati se po; orientieren nach obrniti proti; orientiert nach obrnjen proti

origen (množina: orígenes) moški spol izvor, začetek, nastanek; poreklo; vzrok

tener (traer) su origen biti po rodu iz

originalité [-lite] féminin izvirnost, samoniklost, originalnost, posebnost

manquer d'originalité biti brez originalnosti

origine [ɔrižin] féminin izvor, začetek; rod, poreklo

à l'origine, dans l'origine prvotno, v začetku
dès l'origine od (vsega) početka
d'origine po rodu, doma iz
pays masculin d'origine domovina
certificat masculin d'origine domovnica
être d'origine paysanne, bourgeoise biti kmečkega, meščanskega porekla
tirer son origine de, avoir son origine dans biti po rodu, poreklu iz

orjáški gigantesco; atlético

biti orjaške postave ser un Hércules (ali un Sansón)
orjaška postava estatura f (ali figura f) hercúlea
z orjaškimi koraki a paso de gigante

orlo m

1. rob:
pieno fino all'orlo do roba, do vrha poln
essere sull'orlo della disperazione pren. biti na robu obupa
essere, trovarsi sull'orlo del precipizio pren. biti na robu propada
sull'orlo del fallimento na robu bankrota, tik pred stečajem

2. rob, robljenje pločevine

ōro m

1. kem. zlato (Au):
oro bianco belo zlato
oro fino čisto, suho zlato
oro falso, matto (similoro) imitirano zlato
oro in foglia zlata folija
oro in verghe zlato v palicah
d'oro zlat (tudi pren.);
in oro zlat
lavaggio dell'oro izpiranje zlata
dare l'oro pozlatiti
legare in oro vdelati v zlato
consiglio d'oro pren. nesebičen nasvet
cuore d'oro pren. zlato srce
parole d'oro pren. modre besede
prendere tutto per oro colato pren. biti naiven, vse naivno verjeti
vendere qcs. a peso d'oro pren. kaj prodati zelo drago
oro nero pren. črno zlato, nafta

2. zlato, zlatnik; ekst. denar, bogastvo:
nuotare nell'oro pren. valjati se v zlatu, biti zelo bogat
per tutto l'oro del mondo pren. za nič na svetu

3. zlato rumena barva

4.
ori pl. zlatnina, zlati nakit
PREGOVORI: non è tutt'oro quel che riluce preg. ni vse zlato, kar se sveti

oródje (-a) n

1. attrezzo, arnese, utensile; strumento:
kovinsko, leseno orodje arnese, attrezzo metallico, di legno
čevljarsko, mizarsko, zidarsko orodje arnesi del calzolaio, del falegname, del muratore
poljedelsko, vrtnarsko orodje arnesi, attrezzi agricoli, per giardiniere
pisalno, šivalno orodje strumenti per scrivere, per cucire
operacijsko orodje strumenti chirurgici
arheol. kamnito orodje untensili di pietra
neolitsko orodje utensili neolitici, del neolitico
šport. telovadno orodje attrezzi ginnici

2. strumento (tudi pejor.):
biti orodje usode essere lo strumento del destino

orolōgio m (pl. -gi)

1. ura (naprava):
orologio digitale, numerico digitalna ura
orologio solare sončna ura
orologio a sabbia peščena ura
orologio a pendolo nihalna ura
orologio a sveglia ura budilka
orologio elettrico električna ura
orologio da polso ročna ura
orologio da tasca žepna ura
orologio di precisione precizna ura, kronometer
orologio da controllo kontrolna ura
un orologio che spacca il minuto pren. zelo natančna ura
essere un orologio pren. biti kot ura natančen
funzionare come un orologio pren. delovati kot ura natančno

2. biol.
orologio biologico biološka ura

oróžje weapon; arm (s pl)

k oróžju! to arms!
brez oróžja armless, weaponless, bare-handed
hladno oróžje, bočno oróžje cold steel, side arms
strelno oróžje firearms pl
noseč oróžje bearing arms
nositelj oróžja arms bearer
izdelovalec oróžja armaments (ali arms) manufacturer
dovoljenje za nošenje oróžja licence to carry fire-arms, ZDA gun-license
položitev oróžja (udaja) surrender, capitulation
premoč v oróžju superiority in arms and equipment
olje za oróžje gun oil
tovarna oróžja armaments factory, ZDA armory
uporaba oróžja use of arms
trgovina z oróžjem (prodajalna) gunmaker's (ali arms dealer's) shop
tihotapljenje oróžja gun-running
učinkovitost oróžja effectiveness of a weapon
tovariš v oróžju brother in arms, comrade
ognjeno oróžje (zlasti revolver) firearm, handgun
biti pod oróžjem to be under arms
položiti oróžje to lay down one's arms
poklicati pod oróžje to call to arms, to call to the colours
nositi oróžje to bear arms
zgrabiti za oróžje to take up arms (proti sovražniku against the enemy); to seize a weapon
zateči se k oróžju to have recourse to the sword (ali to arms)
pograbil je prvo oróžje, ki mu je prišlo pod roke he seized the handiest weapon
premagati sovražnika z njemu lastnim oróžjem to hoist someone with his own petard

oróžje arme ženski spol , armes ženski spol množine , armement moški spol

avtomatsko, brzostrelno, hladno orožje arme automatique, à tir rapide, blanche (ali muette)
artilerijsko, protiletalsko, protitankovsko orožje arme d'artillerie, antiaérienne, antichar
atomsko, jedrsko, kemično orožje arme atomique, nucléaire, chimique
klasičo orožje arme classique
lahko, težko orožje arme légère, lourde
lovsko, športno orožje arme de chasse, de sport
moč orožja la force des armes
napadalno, obrambno orožje arme offensive, défensive
ognjeno orožje arme à feu
ročno orožje arme portative
strelno orožje arme à feu
rezilno, suvalno orožje arme de taille, d'estoc
tajno orožje arme secrète
ideološko, politično, psihološko orožje arme idéologique, politique, psychologique
brez orožja sans armes, désarmé
z orožjem (s silo) par les armes
dobava, izdelava orožja fourniture ženski spol, fabrication ženski spol d'armement
klic k orožju appel moški spol aux armes
k orožju! aux armes!
nedovoljena posest orožja port moški spol d'armes illicite
orožje in strelivo armes et munitions
pozdrav z orožjem! présentez armes!
rožljanje z orožjem cliquetis moški spol d'armes
tovariš v orožju frére moški spol (ali compagnon) d'armes (ali de combat)
spopad, upor z orožjem combat moški spol, soulèvement moški spol à main armée
skladišče orožja dépôt moški spol d'armes, arsenal moški spol
stenska zbirka orožja panoplie ženski spol
trgovina z orožjem commerce moški spol d'armes, armurerie ženski spol
zbirka orožja collection ženski spol d'armes
dvorezno orožje (figurativno) arme à double tranchant
biti pod orožjem être sous les armes, être sur le pied de guerre
izdelovati, kovati orožje fabriquer, forger des armes
manipulirati z orožjem manier une arme
nameriti, usmeriti orožje braquer, diriger, pointer une arme sur
napasti z orožjem v roki attaquer, les armes à la main
obrniti orožje proti komu tourner les armes contre quelqu'un
odvzeti komu orožje désarmer quelqu'un
odložiti (ali položiti) orožje déposer (ali mettre bas, rendre) les armes, capituler
poklicati pod orožje appeler aux armes (ali sous les drapeaux)
pozdraviti z orožjem présenter les armes
pozvati k orožju appeler aux armes
prijeti (zgrabiti) za orožje prendre les armes
rožljati (žvenketati) z orožjem cliqueter, faire cliqueter les armes
trobiti k orožju sonner aux armes
urediti spor z orožjem régler un différend par les armes
uriti se v ravnanju z orožjem s'exercer dans le maniement des armes
zateči se k orožju recourir aux armes
potolči koga z njegovim lastnim orožjem (figurativno) battre quelqu'un avec ses propres armes, rétorquer les arguments de quelqu'un

oróžje arma f

v orožju en armas
z orožjem v roki arma en mano
brez orožja sin armas, desarmado, poet inerme
atomsko orožje armas f pl atómicas
avtomatsko (obrambno, tajno, ročno strelno, hladno, ognjeno, brzostrelno) orožje arma f automática (defensiva, secreta, portátil, blanca, de fuego, de tiro rápido)
metalno orožje armas arrojadizas
dvorezno orožje (fig) arma a dos filos
dobava (skladišče, zbirka, pošiljka, tihotapljenje, izdelovanje, tovarna) orožja suministro m (depósito m, colección f, envío m, contrabando m, fabricación f, fábrica f) de armas
tovarnar orožja fabricante m de armas, armero m
hrup orožja fragor m de las armas
rožljanje z orožjem ruido m de armas
moč orožja fuerza f de las armas
trgovec (trgovina) z orožjem armero m (comercio m de armas)
nedovoljena posest orožja tenencia f illicita de armas
tovariš (tovarištvo) v orožju compañero m (confraternidad f) de armas
biti pod orožjem estar en pie de guerra, estar sobre las armas
položiti orožje rendir las armas
potolči koga z njegovim lastnim orožjem (fig) rebatir con sus mismos argumentos los de alg; volver contra alg sus propios argumentos
zateči se k orožju recurrir a las armas, (o ljudstvu) alzarse en armas
zgrabiti za orožje tomar las armas, hacer uso de las armas
trobiti k orožju tocar (al) arma
k orožju! ¡a las armas!

orphelin, e [ɔrfəlɛ̃, in] adjectif osirotel; masculin, féminin sirota

être orphelin de père (de mère) biti sirota brez očeta (matere)
orphelin de père et de mère popolna sirota
orphelins pluriel de père ou de mère pol-sirote