utoníti (utónem) perf. intr.
1. annegare, affogare; affondare
2. (izginiti) perdersi, svanire, dileguarsi:
besede utonejo v trušču le parole svaniscono nel frastuono
utoniti v pozabo svanire nel dimenticatoio
v vinu mu utonejo vse skrbi nel vino annegano tutte le sue preoccupazioni
sonce je utonilo za goro il sole è tramontato dietro il monte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. utoniti v blatu depravarsi (moralmente)
utoniti v dolgovih essere indebitato fino al collo
utoniti v solzah piangere sconsolatamente
utoniti v tujem morju snazionalizzarsi
Zadetki iskanja
- utopíja (-e) f utopia, illusione, chimera:
je svetovni mir utopija? la pace mondiale è un'utopia?
socialna utopia l'utopia sociale - utŕgati (-am) | utrgávati (-am)
A) perf., imperf.
1. cogliere, spiccare:
utrgati gobo, rožo cogliere un fungo, un fiore
2. strappare, rompere:
utrgati vrv rompere la fune
3. detrarre, defalcare:
utrgati od plače detrarre dal salario
4. pren. (odvzeti) sottrarre; prendere, portar via, assorbire:
utrgali so mu del zemlje gli hanno sottratto parte del terreno
študij mu utrga veliko časa lo studio assorbe molto del suo tempo
B) utŕgati se (-am se) perf. refl.
1. staccarsi; franare:
pobočje se je utrgalo il pendio è franato
2. pren. distaccarsi, andarsene; delinearsi:
v temi se je utrgala senca nelle tenebre si delineò un'ombra
3. pren. balenare; scoppiare:
na nebu se je utrgal blisk nel cielo balenò un fulmine
v dvorani se je utrgalo ploskanje nella sala scoppiò fragoroso un applauso
nad mestom se je utrgal oblak sulla città si è abbattuto un nubifragio
tako se je napil, da se mu je utrgalo si ubriacò al punto da uscire di senno
C) utŕgati si (-am si) | utrgávati si (-am si) perf., imperf. refl. sacrificare:
utrgati si čas sacrificare del tempo
pren. utrgati si od ust togliersi, cavarsi (il pane) di bocca - ŭtriculus2 -ī, m (demin. uterus)
1. malo podpopje, podtrebušje, trebušec, trebušček: praeterea e fronde ac pabulis potus et in utriculos congestus apium — ore enim eum vomunt Plin.; occ. materino telo, maternica (materničica): Plin.
2. metaf. trebušček, mešiček pri cvetju, zrnju: pariunt vero, cum florent, flosque ille ruptis constat utriculis; educatio in pomo est Plin., pisunt cum harena et sic quoque difficulter deterunt utriculos, fitque dimidia nudi mensura Plin. - utrpéti (-ím) | utrpévati (-am) perf., imperf.
1. poter fare a meno, non essere indispensabile:
te knjige ne morem utrpeti non posso fare a meno di questo libro, il libro mi è indispensabile
2. subire; sopportare; riportare:
utrpeti izgube, škodo subire perdite, danni
utrpeti razne nevšečnosti sopportare vari inconvenienti
v nesreči utrpeti hude poškodbe riportare gravi lesioni nell'incidente - utvára (-e) f illusione, fantasia, fantasma, fantasticheria; sogno:
življenje ni utvara la vita non è sogno
živeti v utvari vivere nell'illusione - uvájati (-am) | uvêsti (uvêdem) imperf., perf. introdurre, avviare; iniziare:
uvajati koga v politiko iniziare qcn. alla politica
uvajati nove tehnike v kmetijstvu introdurre nuove tecniche nell'agricoltura
oddajo uvaja znana melodija la trasmissione è introdotta da una popolare melodia
kem. uvajati atome v molekulo sostituire gli atomi della molecola
uvajati pline v tekočino introdurre dei gas nel liquido
lingv. veznik 'da' uvaja odvisni stavek la congiunzione 'che' introduce una proposizione subordinata - uval, e, aux [üval, üvo] adjectif grozdni
cure féminin uvale grozdno zdravljenje - uvrstíti (-ím) | uvŕščati (-am)
A) perf., imperf. inserire, inquadrare, includere, mettere, collocare; disporre:
uvrstiti v drugo skupino mettere in un altro gruppo
uvrstiti koga na seznam includere qcn. nell'elenco
uvrstiti neko žival med sesalce disporre un animale nella classe dei mammiferi, tra i mammiferi
B) uvrstíti se (-ím se) | uvŕščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. mettersi, disporsi
2. collocarsi:
s svojim bruto domačim proizvodom se uvršča med razvite države col suo P. I. L. si colloca tra i paesi sviluppati
3. piazzarsi; qualificarsi:
šport. moštvu se ni uspelo uvrstiti v četrtfinale la squadra non è riuscita a qualificarsi per i quarti di finale
naša reprezentanca se je uvrstila na polovico lestvice la nostra nazionale si è piazzata a metà classifica - úzus (-a) m knjiž. uso, usanza; consuetudine; prammatica:
izmenjava podatkov je že uzus lo scambio delle informazioni è ormai di prammatica - vacant, e [vakɑ̃, t] adjectif izpraznjen, nezaseden
poste masculin vacant nezasedeno (službeno) mesto
chaire féminin vacante nezasedena vseučiliška stolica
appartement masculin vacant nezasedeno, prazno stanovanje - vaccinal, e, aux [-ksinal, no] adjectif cepilen
- vacillant, e [vasijɑ̃, t] adjectif majav; opotekajoč se; nestanoviten, neodločen, omahljiv; plapolajoč (luč)
- vacīvus (pri Pl. in Ter. vedno vocīvus) 3, adv. -ē, predklas. = vacuus prazen: aedes facere vocivas aedīs aurium Pl. ali dare vocivas aurīs Pl. pazljivo poslušati, vacive perlegere Ph. v prostem času, v času brezdelja; z gen.: vacivus virium Pl. nemočen, šibek, tempus vacivum laboris Ter. prosti čas, brezdelje.
- vafer -fra -frum, adv. -ē (z narečnim f nam. b, pristna lat. obl. je vaber; osnovna obl. *gu̯adhrós; morda sor. z lit. gùdras zvit, premeten, navihan) premetèn, prekanjen, prevejan, prebrisan, navihan, nabrit, zvit, zvijačen, lokav, prefrigan: Afr. ap. Non., O., Pers., Val. Max., Sen. rh., Sen. ph., Mart., Gell. idr., vafer in disputando Ci., vafri inscitia iuris H. neizkušenost v zvitem pravništvu, si vafer praeroso fugerit hamo H. premeténec, cavillentur vafriora licet Hier., Stoicorum somniorum vaferrimus interpres Ci. najbolj prebrisan, nihil sane vafre … facere conatus est Ci.
- vága (-e) f
1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
skodelica vage il piatto della bilancia
2. pog. peso:
živa vaga peso vivo
dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso
3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo - vagabond, e [vagabɔ̃, d] adjectif potepuški, klateški; nestalen; neurejen; masculin potepuh, klatež; oseba, ki mnogo potuje
mener une vie vagabonde neprestano biti na potovanjih, potepati se
jeune vagabond huligan, begovec, potepušček, potepinček - vāgīna -ae, f (prim. lit. vóžiu, vóžti povezniti kaj na kaj, let. vāschu, vāsu, vāst dati pokrov na kaj)
1. (mečeva) nožnica, starejše mečníca: C., V., H., O., Val. Max., Sil., Suet. idr., gladium e vaginā educere Ci., telum vaginā nudare N., gladius vaginā vacuus Ci. goli meč, gladium cruentum in vaginā recondere Ci.; pren.: Plin., Ap. idr., senatus consultum … tamquam in vaginā reconditum Ci.
2. metaf. nožnica (o stvareh, ki so ji podobne)
a) = cunnus ženska nožnica, vagina: Pl.
b) mešiček, ovoj, strok, luščina, mekina (pri klasju): Varr., vaginis includitur (sc. viriditas) Ci.
c) kožica, odprtina, v katero mačke skrijejo svoje kremplje: Plin.; pri delfinih: aculeos velut vaginā condens Plin.
d) vsak ovoj, ovojnica: corpus … animae quasi vagina Plin., omnia principalia viscera membranis propriis ac velut vaginis inclusit providens natura Plin.
e) vaginae terebrarum ročaji (držaji, ročniki) na svedrih: Plin. - vaginal, e, aux [-žinal, no] adjectif nožničen
- vagō -āre -āvī (vagus) = vagor -ārī: Prud., e adloquor, viti probrique plena, quae circum vicinos vagas Pl., deinde omni stirpe cum incluta Cadmeide vagant matronae percitatae insania Acc. ap. Non., vagant, pavore pecuda in tumulis deserunt Acc. ap. Non., vagent ruspantes silvas, sectantes feras Acc. ap. Non., triplici pertimefactus maerore animi incerte errans vagat Pac. ap. Non., quod receptast? — „Exul incerta“ vagat Pac. ap. Non., per maritimas oras vagat Varr. ap. Non., cum sex pueri et puellae pariter item sex aut septem † sinuero quae cum † coro pari vagarunt Varr. ap. Non.