Franja

augurō -āre -āvī -ātum (augur)

1. avgurovati, avgurije prirediti (prirejati), opraviti (opravljati), znamenja opazovati in razlagati; z acc. stvari, zaradi katere se prirejajo avguriji: sacerdotes vineta virgetaque et salutem populi auguranto Ci.; v pass.: nam quod... praepotens, pulcherrime auguratum est Acc. ap. Ci., auguratus locus Ci. po avguriju posvečen, tako tudi auguratum templum L.; v absolutnem abl. augurātō po opaženih in razloženih znamenjih, po prirejenem avguriju, priredivši avgurij = po volji bogov: Suet., Romulus augurato urbe condenda regnum adeptus est L., cum augurato liberaretur Capitolium L.

2. pren.
a) oculis investigans astute augura Pl. oprezaj kakor kak avgur.
b) vedeževati, prerokovati: si satis recte aut verā ratione augurem Acc. ap. Non., cui quidem utinam vere... ante auguraverim Ci. ap. Non., aug. sibi annos longos Val. Fl.
c) prej čutiti, slutiti, misliti: si quid veri mens augurat V., propemodum animus coniecturā de errore eius augurat Pac. ap. Non.; z odvisnim vprašanjem: praesentit animus et augurat quodammodo, quae futura sit suavitas Ci. ap. Non. — Pogosteje med. auguror -ārī -ātus sum

1. avgurovati, avgurije prirediti (prirejati), znamenja opazovati in razlagati, (kot vedež) napoved(ov)ati, prerokovati, vedeževati: non... ex alitis volatu... tibi auguror Ci. ep., et in Persis augurantur et divinant magi Ci., in augurando Suet., augurandi disciplina Gell.; z acc.: Calchas, qui ex passerum numero belli Troiani annos auguratus est Ci.

2. pren.
a) sploh kaj prihodnjega napoved(ov)ati, prerokovati: (Theramenes) ei mortem est auguratus Ci., motu eius (canis) imperia augurantes Plin.; z odvisnim vprašanjem: de C. autem Gracchi tribunatu quid exspectem, non libet augurari Ci.; z ACI: quam (diem) non procul auguror esse O.
b) prej čutiti, slutiti, domnevati, misliti, meniti, sklepati iz česa: animi futura augurantur Ci., quantum ego opinione auguror ali quantum auguror coniecturā Ci., bella civilia mentibus augurantur Cu., aug. falsa per metum Cu., ex vultu alicuius interrito certam spem victoriae Cu. vnaprej trdno upati na zmago, futurae pugnae fortunam ipso cantu augurantur T. ugibajo, adversa secundis, futura praeteritis aug. Plin. iun.; z odvisnim vprašanjem: cum ex nomine istius, quid iste in provincia facturus esset, perridicule homines augurabantur Ci., quantum inde abesset mare,... caeca aestimatio augurabantur Cu.; z ACI: recte auguraris de me..., nihil abesse a me longius crudelitate C. in Ci. ep. (ad Attic.), hac (voluntate) ego contentos auguror esse deos O., Macedones iter iaciendo operi monstrasse eam augurabantur Cu.

augustus 3, adv. -e (augēre)

1. posvečen, svet; kot adv. = spoštljivo: augusto augurio postquam inclita condita Roma est Enn. ap. Varr., locus Ci., Eleusin sancta illa et augusta Ci., sanctus augustusque fons Ci., templum augustum, augustissimum L. sveto, presveto, augusta vocantur templa sacerdotum rite dicata manu O., fanum L., sedes V., arae augustiores Plin. iun., quos (deos) auguste omnes sancteque veneramur Ci. s sveto spoštljivostjo, quod de religione dici possit augustius Ci. s svetejšo spoštljivostjo.

2. pren. častitljiv, veličasten, veličanstven, vzvišen: habitus formaque viri aliquantum amplior augustiorque humanā L., ornatus habitusque humano augustior L., augustissima vestis L., habitu se augustiorem... fecit L. Od tod Augustus -ī, m (gr. Σεβαστός) Častitljivi, Veličastni, Vzvišeni, častni naslov Gaja Julija Cezarja Oktavijana, nadel mu ga je senat ob začetku njegove samovlade dne 17. I. l. 27 po nasvetu Lucija Munacija Planka: T., Suet., Fl.; preg.: Augusto felicior, Traiano melior Eutr. Iz naslova je nastal naziv s pomenom „presvetli“, „cesar“, „cesarost“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“ (prim. Caesar = „cesar“, nem. „ Kaiser“, Carolus = „kralj“): Iuppiter arces temperat aetherias...: terra sub Augusto O. Ta naslov je prešel na vse poznejše rim. cesarje: Vell.; po cesarju Probu tudi perpetuus Augustus: Eutr.; pozneje še semper Augustus, po naše = „ vselej nosilec vladarstva“; v pl.: Magnos et Felices et Augustos diximus Sen. ph. enega smo imenovali Velikega, drugega Srečnega, tretjega Presvetlega. Kot fem. Augusta -ae Avgusta = „presvetla“, „cesarica“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“, naslov najprej Avgustove soproge Livije: T., potem sploh cesarskih soprog, mater, hčera in sester: Iuv., Plin. iun., Suet., (Vitellius) matrem complexus Augustae nomine honoravit T. — Od tod

I. adj.

1. Augustus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: Vell., pax O. od Avgusta povrnjen, na novo pridobljen, domus Augusta O. cesarska hiša (rodovina), cesarski rod, nomen, numen O., mensis Augustus Iuv. (prej mensis Sextīlis) mesec avgust, t.j. veliki srpan, imenovan po cesarju Avgustu: Kalendae Col., Plin., Idus Mart., aula Mart., laurus Plin., ficus Macr.; subst. Augusta -ae, f (sc. urbs) Avgusta, ime več mest, ki so jih ces. Avgust ali njegovi nasledniki ustanovili ali na novo naselili, npr. Augusta Taurinorum Tavrinska Avgusta (zdaj Torino): Plin., T., Augusta Praetoria ali Praetoria Augusta Pretorska Avgusta (zdaj Aosta v gornji Italiji): Plin., Augusta Treverorum Treverska Avgusta (zdaj Trier): Mel., Augusta Vindelicorum Vindeliška Avgusta (zdaj Augsburg), tudi samo Augusta: Ven., Caesarēa Augusta: Aus. ali Caesaraugusta -ae, f: Mel., Plin. Cesarska Avgusta (zdaj Saragossa) v tarakonski Hispaniji.

2. Augustālis -e Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: ludi Augustales T. igre, ki so se obhajale dne 12. X. Avgustu na čast, sodales Augustales T., Suet. ali sacerdotes Augustales, tudi samo Augustales T. svečeniška združba 25 članov, ki jo je ustanovil Tiberij Avgustu na čast, seviri Augustales Petr., tudi samo Augustales Porph. svečeniška združba 6 članov, ki jo je ustanovil Avgust za čaščenje larov in penatov na križpotjih, poseb. v municipijih in naselbinah, praefectus Augustalis, tudi samo Augustalis Icti. cesarski namestnik v Egiptu, maiestas Augustalis Dig., Cod. I. cesarsko veličanstvo; subst. Augustālēs -ium, m avgustali, legijam dodeljeni, legijski dodeljenci: Veg.

3. Augustānus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: colonia Ulp. (Dig.); subst. Augustānī -ōrum, m Avguščani, preb. mest z nazivom „Avgusta“: Plin.

4. Augustēnsis -e avgustovski, avgustejski, po Avgustu imenovan: civitas Cod. Th.

5. Augustēus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: marmor Plin., Isid. neka vrsta egipt. marmora, charta (= regia) Isid.

6. Augustiānus 3 avgustovski, avgustejski, cesarski: census Tert.; subst. Augustiānī -ōrum, m (sc. equites) avgustejci, cesarjanci, rim. vitezi, ki jih je izbral ces. Neron, da so mu ploskali, kadar je nastopil v gledališču: Suet., equites Romani cognomento Augustianorum T.

7. Augustīnus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: currus Suet.

— II. subst. Augustālitās -ātis, f dostojanstvo cesarskega namestnika v Egiptu: Cod. Th.

Aulercī -ōrum, m Avlerki, veliko keltsko ljudstvo v keltski Galiji zahodno od Pariza: C., L.; v sg. Camulogeno Aulerco C.; Avlerki so se delili na štiri rodove, ti so:

1. Aulerci Eburovīcēs eburoviški Avlerki v današnji Normandiji z glavnim mestom Mediolanom (Mediolānum, zdaj Evreux): C., Plin.

2. Aul. Cenomanī cenomanski Avlerki ob reki Sarti: C., Plin.

3. Aul. Brannovīcēs branoviški Avlerki (južno od svojih zavetnikov Eduvcev) med današnjim Autunom in Lyonom: C.

4. Aul. Diablintēs: C. ali Diablintī: Plin. diablintski Avlerki severno od Ligra (= Loire) v današnjem Departement de la Maine: C., Plin.

Aulis -idis, acc. -idem, pesn. acc. -ida, f Avlida, obrežno beotsko mesto ob Evripu, kjer se je zbralo zoper Trojo združeno gr. brodovje: Ci. idr., Lucan. (z acc. Aulin ali po drugih Aulim).

auprès [oprɛ] préposition zraven, poleg

tout auprès čisto v bližini
auprès de pri, ob, poleg, zraven
il y a une boulangerie auprès de l'église pekarna je poleg cerkve
l'ambassadeur de France auprès de la République italienne francoski veleposlanik pri italijanski republiki
votre mal n'est rien auprès du mien vaša bolezen ni nič v primeri z mojo
je passe pour un sot auprès de lui v njegovih očeh, po njegovem mnenju, zanj sem jaz bedak

aura -ae (pesn. tudi v st.lat. obliki aurāī V.), f (gr. αὔρα; prim. ventus)

1. sapa, sapica, pih: ventus et aura O., venti et aurae cient (mare) L., me nunc omnes terrent aurae V., aurarum et silvae metus H., aura fluminis L. ali maris Cu. ugoden vetrič z reke, z morja.

2. occ.
a) (ugoden ali hud) veter: nocturna C., aspirant aurae in noctem V., facilis, levis, secunda, rapida, tumens, grandior aura, ventosae aurae O., nivales aurae H., ventosi ceciderunt murmuris aurae V., aurae vela vocant ali vocat iam carbasus auras V., colligere auras velis Lucan.
b) duh, vonj, hlap: quae (naturae) mittat naribus auram Lucr., dulcis compositis spiravit crinibus aura V., notas odor attulit auras V.
c) (b)lesk, sij(aj): auri per ramos aura refulsit (aliteracija!) V., quae se tollunt in luminis auras V.
č) tok toplote: simul ac longuido corpori solis calidior visa est aura Varr. ap. Non.
d) (od)jek, odmev: illi nomen ab extremis fontibus aura refert Pr., si modo damnatum revocaverit aura puellae Pr.

3. sinekdoha vzduh, zrak, v pl. vzdušje, ozračje: aura mixta vapore Lucr., follibus auras accipiunt redduntque V., in auras aëraque humor abit V.; pogosto aëris aurae Lucr. ali aëriae aurae Lucr., O., Tib., aërias telum contorsit in auras V. v nebesno ozračje. Poseb. zrak, ki ga dihamo: aetherias vitales suscipere auras, vesci vitalibus auris, reducere naribus auras Lucr., captare naribus auras V. sopihati, auras vitales carpis V. dihaš življenjski zrak = živiš, si vescitur aurā aetheriā nec occubat umbris V., trahere auras Sen. tr., haurire auram communem Q.

4. met.
a) višina, nebo: cursum per auras dirigere, Fama se attollit in auras V., assurgere in auras, se agere ad auras, tendere ad auras V., fluctus sub auras erigere V. kvišku, proti nebu, stat ferrea turris ad auras V. kipi proti nebu, fugere in auras Sen. tr.
b) (gornji) svet: superas venire (evadere) ad auras V., superas educere ad auras O., ut dolor increvit seque ipsum pondus in auras expulit O. in je prisililo breme (materinega telesa) samo na svet.
c) svet = javnost, (beli) dan: illos (Danaos) patefactus ad auras reddit equus V. da iz sebe na plano, auras aegra fugit V. se izogne belemu dnevu, fas omnia ferre sub auras V. na dan (na svetlo) spraviti.

5. pren. lahna, begljiva, begotna, (zares ali le na videz) ugodna, vabljiva sapa, sapica; v podobah, vzetih iz mornarskega življenja: neque periculi tempestas neque honoris aura potuit eum de suo cursu demovere Ci. vihra... lahno vejanje, dum flavit velis aura secunda meis O.; parva aura rumoris Ci., tenuis famae aura V., levis aura spei obicitur L. iskrica, libertatis auram captare L. gnati se za vsako sapico (= upanjem) svobode, aura favoris popularis L.; poseb. pogosto populāris aura nezanesljiva ljudska naklonjenost (blagovoljnost): Q., aurae popularis captator Ci., aurae popularis homo L., arbitrio popularis aurae H.; v istem pomenu tudi pl.: gaudere popularibus auris V., popularibus auris inpelli Lucan.; tudi samo aura: iam aura, non consilio ferri L. dati se unesti sapi ljudske naklonjenosti; pesn. o ljubezni: tua ne retardet aura maritos H. tvoja ljubeznivost, nescius aurae fallacis H. varljive naklonjenosti; prim.: incerta Cupidinis aura O.

aurichalcum -ī, n (pisava po ljudski etimologiji nam. pravilne obl. orichalcum; gr. ὀρείχαλκος „gorska ruda“)

1. médnik, (rumena = v njej prevladuje baker) méd, medenina: Plin., Suet., Char., Ulp. (Dig.), Vulg.

2. od Pl. izmišljena kovina, ki po vrednosti prekaša celo zlato = draga (dragocena) kovina: aurichalco contra non carum fuit meum mendacium Pl. se ni dala z nobenim denarjem preplačati.

auriculāris -e (auricula) ušesen: morbus Cod. I., digitus Isid. (ker si z njim praskamo uho).

aurīga, star. in vulg. ōrīga, -ae, m (aureae ali ōreae vajeti, agere; prim. ōs, ōris)

1. ki drži vajeti = voznik: Varr. (z acc. pl. origas), aurigae... ita currus collocant, ut... C., non auriga piger H., Phaëthon currus auriga paterni O.; poseb. voznik v cirkuških igrah, dirkač: Suet., ut auriga indoctus e curru trahitur, operitur, laniatur, eliditur Ci. fr., instat equis auriga suos vincentibus H.; pesn. pri subst. fem. = voznica: nec currūs usquam videt aurigamque sororem V.; pren.: velut auriga rectrixque membrorum anima Col. vodnica in vladarica.

2. pren.
a) krmar: aurigam video vela dedisse rati O.
b) ozvezdje Voznik: Col., Hyg., Vitr., Auriga sub laeva Geminorum abductus parte feretur Ci. poet.

aurigena -ae, m (aurum in genere = gīgnere) zlatorojenec, pesn. o Perzeju, ker ga je Jupiter z Danao rodil v obliki zlatega dežja: O., Sid.

aurum (vulg. ōrum Fest.) -i, n (iz *ausom; prim. sab. ausum = aurum, lat. aurōra)

1. zlato: auri venas penitus abditas invenimus Ci., candelabrum e gemmis auroque perfectum Ci., aurum infectum L., V., Dig., fert Britannia aurum et argentum et alia metalla T., indicium auri Plin. zlatosledna napoved; preg.: montes auri polliceri Ter. zlate gore obljubljati.

2. met. iz zlata izdelane stvari, zlatnina, zlato (namizno) posodje: Sen. ph., Q., auro et argento abundare Ci., caelatum aurum et argentum Ci. gravirano zlato in srebrno posodje, omne argentum, ebur, aurum, gemmas coëmere Ci. vse umetnine iz..., nec domus argento fulget nec auro renidet Lucr., auro cenare L. ob zlatem namizju; zlata čaša, zlato torilo: aurum plenum V., caelata in auro facta patrum V., bibere venenum in auro Sen. tr.; ἕν διὰ δυοῖν: pateris libamus et auro V. iz zlatih čaš; zlata posteljna (nočna) posoda: onus ventris auro excepit Lamp.; zlata žvala: (equi) fulvum mandunt sub dentibus aurum V.; zlat jarem: iungit equos auro genitor V.; zlata veriga, zlata zapona, zlato naglavje, zlatinje: Pl., oneratae veste atque auro Ter., aurum fulvum V., fatale O., dives pictāī (= pictae) vestis et auri V.; opletek, zlata mreža za lase: crines nodantur in aurum V.; zlate niti: fert picturatas auri subtemine vestes V.; zlata žica: stipat... argentum,... lebetas, loricam consertam hamis auroque trilicem V.; zlata pločevina: velatus auro vittisque iuvencus V. s pozlačenima rogovoma in okrašen z naglavnimi trakovi; zlat prstan: aestivum ali semenstre aurum Iuv. (prvega so nosili gizdalini le poleti na prstu, drugega pa vojaški tribuni, ki so pogosto služili le pol leta); zlato runo: auro heros Aesonius potitur O.; occ. kovano zlato, zlat denar, denar nasploh: aula onusta auri Pl., aurum Philippeum Pl., spondeo et mille auri Philippûm dotis Pl. 1000 Filipovih zlatov (gl. Philippus), vide, quaeso, ne qua lacuna sit in auro Ci., auri acervus H., auri sacra fames V., Polydorum obtruncat et auro vi potitur V., aurum signatum L., aurum et opes, praecipuae bellorum causae T.

3. pesn. pren.
a) zlata barva, zlati lesk: nubes radiis ardens lucis et auro V., anguis cristis praesignis et auro O., spicis nitido flaventibus auro Val. Fl.
b) zlati vek, zlata doba: subiit argentea proles, auro deterior O., quamvis redeant in aurum tempora priscum H.

auscultātiō -ōnis, f (auscultāre)

1. prisluškovanje (kot posel prisluškovalca), prišepetavanje: Sen. ph.

2. poslušanje, poslušnost; z dat.: quid mihi scelesto tibi erat auscultatio? Pl.

auscultation [oskültasjɔ̃] féminin, médecine osluškovanje

auscultation au stéthoscope osluškavanje s stetoskopom
diagnostiquer à l'auscultation une bronchite diagnosticirati z osluškovanjem vnetje bronhijev (sapnic)

auscultō -āre -āvī -ātum (najbrž iz aus- in cultāre, po predevku iz clutāre : cluēre) na svoja ušesa slišati

1. (pazljivo) poslušati; abs.: ausculta, ut scias Pl., iam scies: ausculta Ter., ab auribus dicta verba audio et ausculto Varr.; z dat.: ausculta paucis, nisi molestum est Ter.; z acc.: nimis eum ausculto lubens Ter., populum Cat.

2. occ.
a) kaj poslušati in verjeti: crimina Pl.
b) prisluškovati, oprezati, paziti, čakati; abs.: hinc auscultavi procul Afr. ap. Non., iam dudum ausculto H. čakam; v pass. brezos.: auscultetur, si (pulli) pipiant Col.; z acc.: ita me di amabunt, ut ego hunc ausculto lubens Pl., omnia ego istaec auscultavi ab ostio Pl.; z odvisnim vprašanjem: hinc auscultemus, quid agat Pl.; s finalnim stavkom: ad fores auscultato..., ne quis adventor gravior abeat quam adveniat Pl.

3. pren. poslušati koga = poslušen (pokoren) biti komu; z acc.: auditis, non auscultatis tamquam pharmacopolam Ca. ap. Gell.; z dat.: auscultato filio Pl., nisi mi auscultas atque hoc ut dico facis Pl., mihi ausculta: vide, ne tibi desis Ci.; v pass. brezos.: auscultabitur Pl. zgodilo se bo.

auseinandersetzen, auseinander setzen

1. (erklären) razlagati, razložiti, razkladati

2. eine Erbschaft, ein Vermögen: deliti, razdružiti

3. sich auseinandersetzen mit etwas auseinandersetzen spoprijemati se z, spoprijeti se z; ukvarjati se z; sich mit jemandem auseinandersetzen spregovoriti resno besedo z, pogovoriti se z

ausfüllen izpolnjevati, izpolniti (mit z), ein Loch, Fugen: zapolniti, zapolnjevati; jemanden (befriedigen) zadovoljevati

ausgehen

1. (hinausgehen) iti ven, Briefe, Post, Waren: biti odposlan

2. (weniger werden) Kräfte, Feuer: pojemati, Vorräte, Geld: pohajati, poiti, zmanjkati, zmanjkovati (zmanjkuje mi česa), Haar: izpadati, Farbe: razbarvati se

3. (enden) končati se, mit einem Ergebnis: iziti se, Zeit, ein Jahr ...: izteči se, iztekati se; ausgehen auf končati se z

4. auf etwas ausgehen Beute, Vorteil, Raub: gnati se za čim, prizadevati si za

5. ausgehen von začeti, začenjati pri/z, izhajati od

6. ausgehen lassen einen Befehl, ein Verbot: izdati frei ausgehen ostati nekaznovan; leer ausgehen ostati praznih rok

ausgeschnitten izrezan; tief ausgeschnitten z globokim izrezom

ausgespielt haben: er hat ... biti na koncu (je na koncu), je konec (z njim), je opravil

Ausgleich, der, (-s, -e)

1. izravnava, izravnavanje, kompenzacija; zum Ausgleich za izravnavo; Ausgleich schaffen mit izravnati, izravnavati z

2. Österreich: poravnava; kompromis

3. von bewegten Massen, axialen Stößen: izenačevanje

4. Zahlung: nadomestilo

5. Sport izenačenje