Franja

reus, -i, m in rea -ae, f (iz *rēi̯os, prvotnega gen. k subst. rēs = pravda, sodni proces; reus, rea bi torej pomenilo „udeležen(a) v pravdi, sodnem procesu“: reos … appello non eos modo, qui arguuntur, sed omnes, quorum de re disceptatur; sic enim olim loquebantur Ci. „sodne pravdne stranke“, reos appello quorum res est Ci.)

1. zatožen (obtožen), zatožena (obtožena), kot subst. (ob)toženec, (ob)toženka, zatoženec, zatoženka: tota rea citaretur Etruria Ci., quod sacra violasset (sc. eum) reum fecerunt N. so ga obtožili, reus ad populum (pri komicijih) L., aliquem reum facere Ci. idr. ali agere O., L. pod obtožbo (tožbo) da(ja)ti, tožiti, obtožiti, zatožiti, pozvati (pozivati), (po)klicati pred sodišče; pass. reum fieri Ci. ali agi Cu. biti dan pod obtožbo, biti (ob)tožen, biti v sodnem postopku, ut socrus rea ne fiet Ci., reum peragere L., T. tožbo gnati naprej (do konca), speljati do konca, receptus reus, neque peractus T. a tožbe zoper njega niso gnali naprej, niso speljati (pripeljali) do konca, et peragar populi publicus ore reus O. in ljudstvo me bo spoznalo za popolnoma krivega, nemo est reus legibus illis Ci. nihče ni pod obtožbo; z gen. criminis, redkeje z de in abl.: se eius delicti facturum reum N. da bo dan pod obtožbo zaradi … , da bo (ob)tožen zaradi … , reus facinoris T. obtožen zločina, parricidii reus Ci., aliquem agere reum legum spretarum O., aliquem incesti reum agere Vell., postulare aliquem reum impietatis Plin. iun., qui est de vi reus Ci.; kot subst.: reus hoc nunc primum audit ab accusatore Ci., aliquem referre in reos Ci. (o pretorju) vpisati med obtožence (v imenikih obtožencev), naspr.: aliquem ex reis eximere Ci. izbrisati iz števila (imenika) obtožencev; metaf. tudi izvensodno: reus fortunae L. kriv nesreče, reus in secreto agebatur Cu. skrivoma so ga očrnili, reus belli, pacis L. okrivljen zaradi, reus culpae alienae L., communis culpae cur reus unus agor? Pr., quid fiet sonti, cum rea laudis agar O., egit me ore silente reum O., iudex reusque ad eam rem Pl., aliquem reum pro se constituere Icti. postaviti koga namesto sebe kot dolžnika (glede dolga).

2. meton. dolžen (dolžan) kaj storiti, obvezan kaj storiti, vezan na kaj: satis dandi Icti., votis Icti., suae partis tutandae L. odgovoren; od tod voti reus V. držan, dolžan (po izvršeni želji) izpolniti obljubo.

revanche [rəvɑ̃š] féminin maščevanje, povračilo, revanša; oddolžitev, vrnjena usluga; ponovna igra po izgubijeni igri

en revanche v zameno, v nadomestilo, nasprotno, za to
à charge de revanche s pogojem recipročnosti, da se isto vrne
j'ai mal déjeuné, mais, en revanche, j'ai bien dîné slabo sem kósil, zato sem pa dobro večerjal
la moisson a été médiocre, en revanche, la récolte des fruits a été excellente žetev je bila slaba, zato pa pridelek sadja odličen
prendre sa revanche sur quelqu'un maščevati se nad kom, revanširati se komu
refuser de donner sa revanche à l'adversaire odbiti igranje revanšne partije, revanšo z nasprotnikom

revenez-y [rəvnezi] masculin, invariable ponovitev, vrnitev (čustva, občutka)

goût masculin de revenez-y prijeten okus, ki vzpodbuja, da si še (česa) vzamemo, se še tja vrnemo
ce fromage a un goût de revenez-y ta sir ima tako prijeten okus, da bi si ga človek kar še vzel

revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)

en revenir preboleti (bolezen)
j'en suis revenu premislil sem si
revenir à dire pri tem ostati, da ...
quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
revenir sur sa promesse ne držati obljube
revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
revenir à l'esprit priti na um
sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
cela revient au même to pride na isto, je isto
revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
(sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
revenir à la vie ozdraveti
je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
il est revenu de tout vse mu je indiferentno
il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
il revient des esprits straši
il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti

rêver [rɛve] verbe intransitif sanjati (tudi figuré) (de o); fantazirati (tudi familier, figuré)

rêver à, sur quelque chose misliti na kaj, premišljevati o čem; verbe transitif sanjati, sanjariti (quelque chose kaj), videti v sanjah; izmisliti si neverjetne stvari; figuré hrepeneti (quelque chose po čem)
j'ai rêvé de lui sanjalo se mi je o njem
je rêve d'aller en Saisse sanjam o tem, da bi šel v Švico
rêver la gloire, la richesse sanjati o slavi, o bogastvu
rêver à un projet premišljevati o načrtu
rêver tout éveillé zidati gradove v oblake; videti strahove
on croit rêver, il me semble que je rêve! človek bi mislil, da sanja, neverjetno! (začudenje)
il en rêve la nuit o tem še ponoči sanja, to ga je čisto obsedlo
il ne rêve que plaies et bosses on je zelo prepirljiv

revêtir* [rəvɛtir] verbe transitif znova obleči (osebo); obleči (svečano obleko); figuré odeti; obiti, opažiti; prevleči; obložiti; utrditi (cesto)

se revêtir obleči se (de quelque chose v kaj)
revêtir l'apparence da(ja)ti si, privzeti videz
revêtir quelqu'un de pouvoirs pooblastiti koga; dati komu pooblastilo
revêtir l'uniforme, la tenue bourgeoise, ses habits du dimanche nositi uniformo, civilno obleko, nedeljsko obleko
se revêtir d'un uniforme obleči uniformo
revêtir un mur de carreaux de faïence obložiti steno, zid s ploščicami iz fajanse
revêtir un passeport d'un visa opremiti potni list z vizumom

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?

revue [rəvü] féminin revija; obzornik; pregled; poročilo; militaire parada; apel; vieilli svidenje

revue d'effectif (militaire) apel, klicanje navzočih po imenih
revue hebdomadaire, du morché tedensko, tržno poročilo
revue littéraire, scientifique, mensuelle, trimertrielle literarna, znanstvena, mesečna, trimesečna revija
revue de modes modna revija
revue navale pomorska parada
revue de (la) presse pregled tiska
revue spéciale, professionnelle strokovna revija
revue à grand spectacle razkošna varietejska revija, predstava
revue pour la jeunesse revija za mladino
revue des revues kritika člankov v revijah
revue des vivres de réserve (militaire) pregled rezervnega živeža
revue du 14 Juillet vojaška parada na dan 14. julija (francoski narodni praznik)
fonder, diriger une revue ustanoviti, voditi revijo
(familier) nous sommes gens de revue, nous sommes de revue imeli bomo priliko, da se zopet vidimo; videli se bomo zopet
être de la revue (familier) biti prevaran v svojih nadah
il croyait obtenir cette place, mais il est de la revue mislil je, da bo dobil to mesto, a up se mu je izjalovil
passer un régiment en revue (militaire) pregledati polk

rezálnik (-a) m tagliatrice; taglierina; trancia:
plamenski rezalnik cannello da taglio

rézati cortar ; (meso) tajar ; (pečenko) trinchar ; med sajar, cortar ; (skopiti) castrar ; (karte) cortar

rezati v les (kamen) grabar en madera (en piedra)
rezati ovinek (o avtu) cortar una curva
rezati vino cortar (ali mezclar) el vino
rezati obraz (o vetru) cortar la cara
rezati zrak (o letalu) cortar el aire
rezati v baker grabar en cobre
mraz je, da kar reže (obraz) hace un frío que corta (la cara)
to mi reže srce esto me parte el corazón (ali el alma)

rezílo (-a) n

1. lama:
rezilo kose, sekire, srpa lama della falce, della scure, del falcetto
(poševno zaostreno) rezilo dleta l'unghia dello scalpello

2. filo:
ostro, topo rezilo filo aguzzo, smusso

3. arnese di taglio, di lavorazione:
rezilo za lupljenje lubja scortecciatoio
usnjarsko rezilo coltello da calzolaio
rezilo za britje rasoio
obrt. diamantno rezilo diamante, topo, grisatoio
med. elektrodno rezilo elettrodo a lama
strojn. navojno rezilo filiera

rezultát (-a) m

1. risultato, esito:
rezultati anketiranja, volitev i risultati dei sondaggi, delle elezioni
rezultati raziskovanja i risultati delle ricerche
prizadevanja so ostala brez rezultata gli sforzi non hanno dato risultati

2. mat. (kar se dobi z računsko operacijo) risultato:
rezultat množenja, seštevanja il risultato della moltiplicazione, della somma

3. šport. (s številom izražen športni dosežek) risultato; score;
rekordni rezultati risultati da record, record
rezultati zadnjega kola nogometnega prvenstva i risultati dell'ultimo girone del campionato di calcio

4. pren. figlio, frutto:
veliko sodobnih problemov je rezultat starih napak molti problemi contemporanei sono figli di errori passati
vzgojni rezultat il frutto dell'educazione
brez rezultata (brez haska) senza frutto

5. (dosežek, učinek) prestazione; performance:
športni rezultati prestazioni atletiche
šport. neodločeni rezultat pareggio
uradni rezultat risultato ufficiale

rezultírati (-am) imperf.

1. (izvirati, izhajati) risultare, derivare:
bolnikove težave rezultirajo iz vojnih doživetij i disturbi del malato derivano da esperienze di guerra

2. (kazati, izražati) mostrare, denotare

rhétorique [retɔrik] adjectif retoričen; féminin retorika, govorništvo; péjoratif frazerstvo, prazno besedičertje

(classe féminin de) rhétorique féminin (nekoč) prvi razred v francoskih gimnazijah
employer toute sa rhétorique à convninere quelqu'un vse svoje govorniške sposobnosti uporabiti, da bi koga prepričali

rialzare

A) v. tr. (pres. rialzo)

1. ponovno dvigniti, dvigovati

2. povišati

3. pren. povečati, povečevati

B) v. intr.

1. dražiti se

2. dvigati se, rasti, naraščati

C) ➞ rialzarsi v. rifl. (pres. mi rialzo) pobrati se (tudi pren.):
rialzarsi da una malattia opomoči si

riassorbire v. tr. (pres. riassōrbo, riassorbisco)

1. resorbirati; ponovno vsrkati, vpijati (tudi pren.):
gli utili sono stati riassorbiti da nuovi investimenti dobiček so resorbirale nove naložbe

2. šport publ. dohiteti (v kolesarstvu)

riassunzione f ponoven sprejem; ponoven prevzem; obnova:
riassunzione in servizio ponoven sprejem v službo
la riassunzione del potere da parte dell'esercito vojska ponovno prevzema oblast

ricavo m

1. pridobivanje

2. material

3. ekon. iztržek, izkupiček:
ricavi da vendite prodajni iztržek

4. prejemki

5. dobiček, korist, profit (tudi pren.)

richiamo m

1. vpoklic; odpoklic; opomin, opominjanje:
il richiamo alle armi vpoklic pod orožje
il richiamo dell'ambasciatore odpoklic veleposlanika
richiamo all'ordine opomin k redu

2. vaba; klic:
il richiamo della natura klic narave
uccello da richiamo lovstvo vabnik, vabnica

3. kazalka, napotek (na drugo mesto):
segno di richiamo križna referenca

riconciliare

A) v. tr. (pres. riconcilio)

1. spraviti; pomiriti, pomirjati:
riconciliare con Dio relig. odvezati grehov

2. (cattivare nuovamente) vrniti, vračati; pridobiti si:
riconciliare a uno la stima da parte di altri pridobiti si spet spoštovanje drugih

B) ➞ riconciliarsi v. rifl. (pres. mi riconcilio) spraviti se, pobotati se, pomiriti se