Franja

Zadetki iskanja

  • revolve [rivɔ́lv] prehodni glagol & neprehodni glagol
    obračati (se), vrteti (se), (v krogu) rotirati, krožiti; vračati se v rednih presledkih (letni časi itd.)
    figurativno razmišljati, premišljati, premlevati, preudarjati, tuhtati (a problem problem)

    to revolve on (about) an axis vrteti se okoli osi
    to revolve a problem in one's mind premlevati v sebi problem
    an idea revolves in my mind po glavi mi roji neka misel
    the Earth revolves on its axis about the Sun Zemlja se vrti okrog svoje osi in okoli Sonca
    the seasons (years) revolve letni časi (leta) se ponavljajo, izmenjavajo
  • revolver [-ue-, pp revuelto] znova obrniti, obračati, sem in tja premikati, stresti; prekopati; (s)kaliti (vodo); v nered spraviti; razburiti, (na)ščuvati, podpihovati; preriti, prebrskati, prelistati; spreti; zamotati, zaviti; vejati (žito); premisliti; (pre)mešati

    revolver bien dobro premešati
    revolver cielo y tierra vse moči zbrati
    revolver los papeles brskati po papirjih
    revolver la pasta testo gnesti
    revolver con el molinillo žvrkljati, raztepati
    revolver en la mente, revolver entre sí tuhtati (pri sebi)
    eso revuelve el estómago človeku se obrača želodec ob tem
    revolverse premikati se sem in tja, ganiti se
    revolverse contra el enemigo spet navaliti na sovražnika
    no puede uno revolverse aquí človek se še ganiti ne more tu
  • revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

    1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

    2. metaf.
    a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
    b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
    a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
    b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?
  • rezidént

    I. -ă (-ţi, -te) m/f tujec s stalnim prebivališčem v državi

    II. -ţi m rezident (diplomatski predstavnik)
  • rhapsode [rǽpsoud] samostalnik
    zgodovina rapsod, potujoči pevec v stari Grčiji, ki je ob spremljavi lire pel epske pesmi
  • rhingrave [rɛ̃grav] masculin, histoire naslov grofa v renski pokrajini; masculin kratke ohlapne hlače
  • rhotacism [róutəsizəm] samostalnik
    rotacizem, pogrkavanje, pretirano, nenavadno izgovarjanje soglasnika r
    fonetika prehod nekaterih soglasnikov (npr. s) v r
  • rhotacisme [rɔtasism] masculin nepravilno izgovarjanje soglasnika r prehod soglasnikov v soglasnik r
  • rhyme1, rime [ráim] samostalnik
    stik, rima; stih; beseda, ki se rima (to na)
    (tudi množina) pesem v rimah, pesnitev

    without rhyme or reason brez glave in repa, brez smisla, nesmiseln
    caudate rhyme, tailed rhyme izmenična rima
    double rhyme, female rhyme, feminine rhyme ženska rima
    male rhyme, masculine rhyme moška rima
    nursery rhymes otroške pesmice
    to give rhymes rimati se
    to write bad rhymes kovati slabe stihe, pesnikariti
  • rhyme2, rime [ráim] prehodni glagol
    rimati; delati stihe ali pesmi; zložiti v stihe
    neprehodni glagol
    rimati se (on, with na, z)
    tvoriti stih

    rhymed verse rimani stihi
    rhyming dictionary slovar rim
    law rhymes with saw "law" se rima s "saw"
  • rhyme-royal [ráimrɔ́iəl] samostalnik
    kitica 7 stihov v jambskih desetercih (ababbcc)
  • rhythmic [ríðmik] pridevnik (rhythmically prislov)
    ritmičen; ki je v taktu; odmerjen; pravilen; periodičen; ki raste in upada; skladen, harmoničen

    rhythmic prose ritmična proza
    rhythmic skill ritmična spretnost, talent
  • riabilitazione f

    1. rehabilitacija, rehabilitiranje (tudi pren.); postavitev v prejšnje stanje; ponovna pridobitev, povrnitev dobrega imena, izgubljenih pravic; ponovna usposobitev za delo

    2. pravo rehabilitacija:
    riabilitazione del condannato rehabilitacija obsojenca
  • riaccreditare

    A) v. tr. (pres. riaccredito)

    1. ponovno kreditirati

    2. trgov. ponovno knjižiti v dobro

    B) ➞ riaccreditarsi v. rifl. (pres. mi riaccredito) biti rehabilitiran; ponovno si pridobiti ugled, spoštovanje
  • riaccredito m trgov. ponovno knjiženje v dobro, dobropis
  • riaffittare v. tr. (pres. riaffitto) spet dati v najem
  • riandare*

    A) v. intr. (pres. rivado)
    riandare (in) vrniti, vračati se (na)

    B) v. tr. v mislih se vrniti, vračati, obujati, podoživljati:
    riandare il passato v mislih se vračati v preteklost, obujati preteklost
  • riappaltare v. tr. (pres. riappalto)

    1. ponovno dati v zakup

    2. (subappaltare) dati v podzakup
  • riarmare

    A) v. tr. (pres. riarmo)

    1. ponovno oborožiti, oboroževati

    2. voj. ponovno napolniti

    3. ekst. spraviti v red, spet pripraviti za obratovanje

    B) ➞ riarmare, riarmarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ riarmo) ponovno se oborožiti, oboroževati
  • ribbon [ríbən]

    1. samostalnik
    trak, vrvica, trakec (znak vojaškega odlikovanja); krpa, capa; proga, pramen (na nebu)
    množina, pogovorno vajeti, uzde

    blue ribbon modri trak reda hlačne podveze
    all in (to) ribbons v samih capah
    fancy ribbon, figured ribbon vzorčast, pisan trak
    ribbon road serpentinasta cesta
    to handle (to take) the ribbons držati vajeti; (tudi figurativno), gnati konje, kočijažiti
    to hang in ribbons viseti v capah
    to tear to ribbons raztrgati v cape, razcefrati

    2. pridevnik
    narejen iz traku (trakov); progast, prižast

    3. prehodni glagol (tudi ribbon out)
    okrasiti s trakovi; razrezati v trakove
    neprehodni glagol
    (o cestah) vleči se kot trak, vijugati se