Franja

nommé, e [nɔme] adjectif imenovan, designiran; določen (dan)

à point nommé ravno prav, o pravem času, kot poklican
un nommé X. neki X. po imenu
le nommé X. Y. est accusé de vol imenovani X. Y. je obtožen kraje

nōn, stlat. noenum ali noenu (sklop iz *nĕ + *oinom > n'oinom > noenum, nōn) ne

I.

1. prosta nikalnica: noenum rumores ponebat ante salutem Enn., noenu decet mussare Enn.; kadar non zanika cel stavek, stoji pred določnim glag.: non est ita Ci., praeterita mutare non possumus Ci., ad classem remissus non est N.; kadar zanika posamezen pojem, pa pred njim samim: tanta, non insolentia, sed immanitas Ci., non vi, sed voluntate N., poteras has horas non perdere Plin. iun. — Posebne zveze:
a) s posamezno besedo se non včasih spoji v en pojem, s katerim se rahleje izrazi nasprotje: non corpus Ci. „netelo“, non sutor H. „nečevljar“, non homo (pesn.) = nemo H., non orator „negovornik“, non agendi fastidium Q. mržnja do nedelavnosti, non possessor, non dominus Dig. „neposestnik“, „negospodar“; non nollem (= vellem) Ci., non defuit (= adfuit) N., homo non aptissimus ad iocandum Ci. ne kaj (ne posebno) spreten, homo non beatissimus N. nikakor ne prav premožen, ne posebno premožen, non male Pl., non malum Ter., non minime Ci. nikakor ne malo, prav zelo, veliko, non omnis L. nobeden, non digna ferre V. „kar nikakor ni dostojno“ = „kar je nedostojno“. Kadar non stoji pred sestavljenimi nikalnicami, jih rahlo potrjuje, kadar pa stoji za njimi, jih krepko potrjuje (litota): non nihil Ci. nekaj, nekoliko, non nemo Ci. = marsikdo, non nulli Ci. idr. = nekateri, non numquam Ci. idr. = nekaterikrat, včasih, kdaj non nisi Ci. = le; toda: nihil … non fecit Ci. vse je storil, nemo eum non amavit Ci. = vsakdo ga je ljubil, vsi so ga ljubili, numquam … non Ci. = vedno, vselej, nusquam … non Plin. = povsod (prim. nonnusquam).
b) unus … non (= ne unus quidem) ne eden (ne), niti eden (ne): quo (sc. versu) aiebat unum versum inveniri non posse meliorem Sen. rh., unus enim vir Numantinus non fuit, qui in catenis duceretur Fl.
c) non ita, non tam Ci. ne prav, ne ravno, ne posebno, non fere Ci. ne ravno, non vero Ci. zares (resnično, v resnici, dejansko) ne.
d) non modo (non solum) … sed etiam (sed quoque, sed et) Ci. idr. ali non tantum … sed (etiam) Q. ne samo (ne le) … ampak tudi (ampak celo), non modo (non solum) non … sed etiam (sed ne … quidem) Ci. idr. ne le ne … ampak celo (ampak niti … ne); kadar stoji v drugem členu ne … quidem, včasih v prvem členu pogrešamo drugi non: mihi non modo irasci, sed ne dolere quidem licet Ci.
e) non si L. tudi ne če (ko).
f) zveze non quod, non quo, non quin, non possum non, non possum quin gl. pod quod, quo, quin, possum.
g) non (brez et, ac) v nasprotjih = in ne, a ne, ne pa, kadar se zanikuje nasprotje tega, kar je bilo v predhodni misli izrečeno trdilno; s tem se predhodna poved toliko bolj podkrepi: latrant oratores, non loquuntur Ci., ut Catonem, non me loqui existimem Ci. Nasprotno pa se uporablja et non, ac non, et non (ac non) potius a ne, toda ne, kadar pisec ugovarja in se ozira na kako izrečeno ali le namišljeno mnenje ter iz tega ugovora na vso moč poudarja nikalnico: cum item ab hostibus constanter ac non timide pugnaretur C. a ne morda strahopetno (kakor je bilo pričakovati), quasi vero esset Diogenes Cynicus mortuus et non divini hominis Africani mors honestaretur Ci., quis denique ita aspexit (sc. Catilinam) ut perditum civem ac non potius ut importunissimum hostem? Ci. Poleg tega stoji et non, ac non ali samo non (ne pa neque), tudi če ni nasprotja, kadar hoče pisec nikalnico krepkeje poudariti ali, če je nikalnica s kako besedo združena v en pojem: Caesar … proelio non lacessit et eo die tabernacula statui passus non est C., habebit igitur linguam deus et non loquetur Ci. in vendar ne bo govoril, huius generis breve et non difficile (= facile) praeceptum est Ci.; neque (nec) sploh ne druži nasprotij, marveč pomeni le, da nekaj ni hkrati združeno z drugim, nekaj, kar bi samo po sebi z njim lahko bilo združeno: habet amatores nec imitatores Q. ne pa obenem posnemalcev.
h) nec (neque) non = et, etiam: Ci., N., V., O., nec non et: Varr., Plin., Suet., Iust. ali nec (neque) non etiam: Varr., Suet. = in tudi.

2. čeprav je non nikalnica v povednih stavkih, jo pesniki uporabljajo tudi v zahtevnih stavkih za nē, kadar je nikalnica s posamezno besedo združena v en pojem ali če se kaj krepkeje prepoveduje: non ancilla tuum iecur ulceret ulla (non ulla = nulla) H., non visas Ter., non petito O.; tako tudi v želelnem stavku: utinam non coëgisset Cu.

3. v vprašalnih stavkih = nōnne pomeni, da se pričakuje trdilen odgovor, in pogosto hkrati izraža, da česa ni ali da se kaj ne godi: Ter., si te rogaro, non mihi respondebis? Ci., non frigus, non famem bestiae patiuntur? Ci., non fugis hinc praeceps? V., non in casis ritu pastorum agrestiumque habitare est satius … quam … ? L.

4. s poudarkom izključuje koga ali kaj = kaj šele: vix mehercle servis hoc eum suis, non (= nedum) vobis probaturum arbitror Ci. —

II. non (v odgovoru) ne: Ter. idr., in quibus (sc. diiunctionibus) aut etiam (da) aut non (ne) respondere Ci., aut etiam aut non poneretur Ci. ali da ali ne; tak odgovor je treba večinoma v mislih dopolniti: dic mihi, Damoeta, cuium pecus? an Meliboei? Non (sc. Meliboei), verum Aegonis V. — Pomni:

1. pred nec … nec obdrži non svojo nikalno moč: non tulit populus patris lacrimas nec ipsius L.

2. zanikanje se nadaljuje z aut = tudi ne, niti ne: non me tibi Troia externum tulit aut cruor hic de stipite manat V.

3. pogosto v anafori non … non … = neque … neque … niti … niti … : qui eius civitatis non leges non instituta, non mores non iura noritis Ci.

Nōnacris (-is), acc. -im, abl. -ī, f (Νώνακρις) Nonákris (Nonákrida), mesto v severni Arkadiji; na njegovem ozemlju izvira reka Stiks (Styx), po kateri je imenovan tudi podzemeljski Stiks: Vitr., Plin. — Soobl. Nōnacria -ae, f Nonákrija: Sen. ph. — Od tod adj.

1. Nōnacrius 3 nonákrijski, pesn. = arkád(ij)ski: heros (= Euander) O.; subst. Nōnacria -ae, f Nonákrijka, Arkád(ij)ka (= Atalanta): O.

2. Nōnacrīnus 3 nonákrijski, pesn. = arkád(ij)ski: Nonacrina Atalanta O., in virgine Nonacrinā (= Callistō) haesit O.

Nōnae (nōnae) -ārum, f (nōnus) nóne, deveti dan pred idami (pred ščipom), torej po rimskem štetju peti, marca, maja, julija in oktobra pa sedmi dan v mesecu: Varr., Plin., Suet., Macr. idr., neque Kalendis Decembribus neque Nonis neque Idibus Ci., cum tibi Nonae redeunt Decembres H., comitia in ante diem tertium nonas Sextiles … edixit L.

nōnārius 3 (nōnus) k deveti spadajoč; subst. nōnāria -ae, f (sc. meretrix) javna blodnica (hotnica, vlačuga, prostitutka); javne blodnice so smele svojo „obrt“ opravljati šele po deveti uri dneva: scit risisse vafer, multum gaudere paratus, si Cynico barbam petulans nonaria vellat Pers.

Nōnius 3 Nónij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Nonius Sufēnās Mark Nonij Sufenat, pompejevec, tr. pl. l. 56: Ci. ep.

2. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Cezarjev podpoveljnik (legat) v Afriki in Hispaniji: Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp.

3. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Avgustov prijatelj, poročen s sestro Kvintilija Vara, obtožen zastrupljanja, a spoznan za nedolžnega; menda konzul l. 6 po Kr. (nam. Aruntija): Plin., Suet. (ki ga imenuje Nonius Asprenas in Asprenas Nonius).

4. C. Nonius Asprenas Gaj Nonij Asprenat, sin prejšnjega; pod poveljstvom svojega ujca Kvintilija Vara se je udeležil bitke v Tevtoburškem lesu (gozdu), kjer se je srečno rešil, pozneje (l. 14 po Kr.) pa je bil upravitelj v Afriki: T.

5. Nonius Marcellus Nonij Marcel, rim. slovničar ob koncu 3. stoletja po Kr.; njegovo delo Compendiosa doctrina per litteras se nam je ohranilo, čeprav precej okrnjeno.

nōnus 3, num. ordinale (iz *novenos, *novenus: novem, prvotno *noven) deveti: locus Ci., accedes opera agro nona Sabino H., est mihi nonum superantis annum plenus Albani cadus H., nonus decimus (redkeje kot undevicesimus) devetnajsti: Vulg., nono decimo aetatis anno T., cum octavo decimo aetatis anno Cn. Pompeius, nono decimo Caesar Octavianus civilia bella sustulerint T. Od tod adv. abl. nōnō devetič: Cassian., Cass. Subst. nōna -ae, f

1. (sc. hora) deveta (dnevna) ura po rim. štetju, po našem = proti tretji uri popoldne = petnajsta (dnevna) ura, navadno čas obeda (cēna): post nonam venies H. pridi po obedu, imperat exstructos frangere nona toros Mart.

2. (sc. pars) deveti del, devetina: nonas (praedae) voverunt Iust.

nook [nuk] samostalnik
kotiček, osamljen kraj, skrivališče

to look for s.th. in every nook and corner iskati po vseh kotičkih

Nōra -ōrum, n (τὰ Νῶρα) Nóra (Nóre)

1. gorska trdnjava v Kapadokiji ob vznožju gorovja Tavros: N.

2. mesto ob južni obali Sardinije (kjer stoji danes Torre Forcadizo); od tod adj. Nōrēnsis -e nórski, iz Nóre (Nór), kot subst. Nōrēnsis -is, m Nórec: Bostarem igitur quendam dixit Norensem fugientem e Sardinia Scauri adventum Ci.; subst. pl. Nōrēnsēs -ium, m Nórci, preb. Nore (Nor): Plin.

3. mesto v Indiji: Cu. (8, 11, 1; po nekaterih izdajah Hora).

Nōrēia -ae, f (Νωρήια) Noréja, glavno mesto Tavriskov v Noriku, znano po bitki, v kateri so Kimbri l. 113 porazili Rimljane (zdaj Neumarkt pri Judenburgu na avstrijskem Štajerskem): C., L. epit., Plin.

Nōricus 3 nóriški: Vell., Suet., Cl., ager, rex C., castella V., ensis H., ignis O. Od tod subst.

1. Nōrica -ae, f Noričánka, žena iz Norika: altera (sc. Ariovisti uxor) Norica C.

2. Nōricum -ī, n Nórik, rim. podonavska pokrajina, od l. 13 ozemlje med Donavo in Dravo, Inom in Dunajskim gozdom, ki je obsegalo današnjo Avstrijo, večino Štajerske, Koroško, Kranjsko, dele Bavarske, Tirolske in Salzburškega; slovelo je po svojih rudnih nahajališčih (prim. Noricus ensis H.): T.

3. Nōricī -ōrum, m Noričáni, preb. Norika: Plin. — Soobl. Nōriciī -ōrum, m: Prisc.

nȍrma ž (lat. norma)
1. norma, pravilo, predpis: društvene, jezične, jezičke, moralne -e; rukovoditi se zakonskim -ama ravnati se po zakonskih normah, predpisih
2. standard, predpisana oblika množičnih proizvodov: ovaj proizvod ne odgovara našim normama
3. norma, predpisani delovni učinek: radna norma
4. norma, skrajšani naslov knjige na koncu pole, spodaj

normálen normal; regular, usual, average

ob normálnih pogojih under normal conditions
normálni čas po Greenwichu Greenwich (European) Mean Time
normálni tir standard-gauge track
normálno stanje normality, normalcy

nos¹ [ó] moški spol (-u/-a, -ova, -ovi) anatomija die Nase, -nase (kljukast Hakennase, krompirjast Knollennase, Kartoffelnase, orlovski Adlernase, zafrknjen Stupsnase; iz papirja Pappnase)
dober nos eine feine Nase, figurativno Spürnase, der Riecher, der Spürsinn, die richtige Nase für (etwas)
… nosu Nasen-
(dolžina die Nasenlänge, hrbet der Nasenrücken, konica die Nasenspitze, korektura die Nasenkorrektur, plastika die Nasenplastik)
vihanje nosu die Hochnäsigkeit, das Naserümpfen
dobiti dolg nos ein langes Gesicht machen
imeti dober nos eine gute Nase haben, eine Hundenase haben
imeti rdeč nos od pijače: eine Schnapsnase haben
vihati nos die Nase kraus ziehen, die Nase rümpfen
visoko nositi nos auf dem hohen Pferd sitzen, die Nase hoch tragen
vtakniti nos v kaj die Nase in (etwas) stecken
vtakniti nos v vsako reč seine Nase in alle Töpfe stecken
poriniti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

iz nosu aus der Nase
iz nosu se (mu/ji) cedi (ihm/ ihr) läuft die Nase
krvavenje iz nosu/nosa das Nasenbluten
figurativno vleči komu črve iz nosu (jemandem) Würmer aus der Nase ziehen

izpred nosu vor der Nase weg (vor der Nase wegangeln)

do nosu bis zur Nase, zavit: bis auf die Nase

na vrat na nos Hals über Kopf
prinesti na nos komu kaj (jemandem etwas) hinterbringen

dlje od svojega nosu über die eigene Nase hinaus
ne videti dlje od svojega nosu nicht weiter als seine Nase sehen

po nosu auf die Nase
dati komu eno po nosu (jemandem) eins auf die Nase geben
dobiti jih po nosu sein Fett kriegen, eins aufs Haupt kriegen
po nosu spoznati (jemandem etwas) an der Nase ansehen
vrtati po nosu in der Nase bohren

pod nos unter die Nase
dati pod nos komu (jemandem) unter die Nase reiben, (jemandem etwas) aufs Butterbrot schmieren, (jemandem etwas) auf die Nase binden
moliti pod nos (jemandem etwas) unter die Nase halten

pod nosom unter der Nase
obrisati se pod nosom das Nachsehen haben, za kaj: in die Röhre gucken, mit langer Nase abziehen

pred nos vor die Nase

pred nosom vor der Nase, vzeti: unter der Nase (weg)

skozi nos durch die Nase
dihanje skozi nos die Nasenatmung

v nos in die Nase
iti v nos in die Nase stechen, in die Nase fahren (tudi figurativno)
za nos:
medicina kapljice za nos Nasentropfen množina
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
potegniti koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (opehariti) (jemanden) verschaukeln
vleči za nos (jemanden) an der Nase herumführen, foppen, auf die Schippe nehmen, zum Besten haben
pustiti se vleči za nos sich für dumm verkaufen lassen

za nosom der Nase nach
za dolžino nosu um eine Nasenlänge

z nosom mit der Nase
pozdrav z nosom der Nasengruß
z dolgim nosom mit langer Nase
z rdečim nosom rotnasig
z zavihanim nosom naserümpfend

nós nose; figurativno, pogovorno snout, žargon nozzle, ZDA schnozzle; humoristično proboscis; (ladje) head; (voh) scent; (vrča) beak, spout; figurativno (graja) rebuke; (vonj) scent, smell

prav pred nósom, izpred nósa under the very nose (of)
na vrat na nós head over heels, in a great hurry, precipitately, helter-skelter
orlovski nós aquiline nose, Roman nose
ploščat nós flat nose
potlačen nós pug nose
velik nós big nose
zakrivljen nós hawk nose, beak, hook nose, hooked nose
zavihan nós turned-up nose
pijančev nós grog-nose
govorjenje skozi nós nasal twang
dobiti jo po nósu (figurativno) to be reproved (ali rebuked, reprimanded, snubbed)
dobil jo je po nósu he went away with a flea in his ear
govoriti skozi nós to speak through one's nose, to speak with a nasal twang
imeti kaj (prav) pred nósom to have something under one's (very) nose (ali in plain view)
imeti dober nós to be keen-scented, (za kaj) to have a good (ali sharp) nose (for something), to have a keen scent (for something)
povsod ima svoj nós (figurativno) he is a busybody
imeti zamašen nós (od nahoda) to have a stuffy (ali stuffed up) nose
iti, hoditi za nósom (delati po nagonu) to follow one's nose
oditi z dolgim nósom to go away with a long face, to go off with a flea in one's ear
obrisati se pod nósom (figurativno) to go away empty-handed, to have one's trouble for nothing, to be left out in the cold
lahko se pod nósom obrišeš za to! (figurativno) you may whistle for it!, pogovorno you'll be lucky!
čistiti si nós (usekniti se) to blow one's nose
krvaveti iz nósa to have a nose bleed
iz nósa mi teče my nose is running
komu kaj pod nós dati to bring something home to someone, to rub it in
visoko nós nositi (figurativno) to turn up one's nose; to be self-conceited
kri mi teče iz nósa my nose is bleeding
premagati koga za dolžino nósú šport to win (ali to beat someone) by a nose
potegniti koga za nós to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone
vlak mi je pred nósom ušel (odpeljal) I missed the train by a hair
ne videti dalj od nósa to see no farther than the end of one's nose
nikoli ne vildiš niti ped pred nósom! you never see an inch before your nose!
ne vidiš ped pred nósom! you can't see beyond the end of your nose!
vihati nós nad to turn up one's nose at, to look down one's nose at, to look disdainfully at (someone)
zaničljivo vihati nós nad to turn up one's nose in disdain at; to sneer at
voditi, vleči koga za nós (figurativno) to lead someone by the nose, to dupe someone, to fool someone, to make a fool of someone, to hoax someone
vtikati svoj nós v to pry (ali to nose) into, to poke one's nose into
vtikati svoj nós v tuje zadeve to stick one's nose into other people's business
v vse vtika svoj nós he pokes his nose into everything
zapreti komu vrata pred nósom to shut the door in someone's face, (zaloputniti) to slam the door in someone's face
on ima dober nós za ceneno blago he has a nose for bargains
dati se voditi za nós to be a dupe (of someone)

nós nez moški spol , (voh) odorat moški spol

ladijski nos proue ženski spol, avant moški spol
letalski nos avant moški spol, nez
orlovski, rimski nos nez aquilin (ali en bec d'aigle, busqué, bourbonien)
potlačen nos nez plat (ali épaté, écrasé, camus)
zafrknjen, zavihan nos nez retroussé
imeti dober nos avoir le nez fin, avoir du flair
na vrat na nos précipitamment, en toute hâte, à la hâte
nos vihati faire la moue (ali le dégoûté), rechigner
po nosu dobiti être réprimandé (ali familiarno attrapé), figurativno recevoir un bon savon
vtikati svoj nos v kaj fourrer (ali mettre) son nez dans quelque chose
za nos koga potegniti duper quelqu'un, familiarno bourrer le crâne de quelqu'un, avoir quelqu'un
za nos voditi mener quelqu'un par le bout du nez, jouer un tour à quelqu'un
visoko nos nositi porter le nez au vent
zapreti komu vrata pred nosom fermer la porte au nez de quelqu'un

nós (-a) m

1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso

2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso

3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso

nōscō (stlat. gnōscō) -ere, nōvī, nōtum (indoev. baza *g̑enH-, *g̑noH- vedeti, znati; prim. skr. janā́ti ve, zna, gr. γι-γνώσκω spoznavam, γνωτός znan, γνώμη mnenje, lat. gnārus, ī-gnārus, īgnōrāre, ī-gnōtus, nōtiō, nota, sl. znati, znamenje, znak, hr. znȁti, znàmēnje, znȃk, got. kunnan = stvnem. kunnan vedeti, stvnem. knāu spoznam, ang. know vedeti, znati)

I. v obl. iz prezentovega debla

1. spozna(va)ti, prepozna(va)ti, izvedeti, zazna(va)ti, zapaziti (zapažati), opaziti (opazovati), razvide(va)ti, ugotoviti (ugotavljati), sprevide(va)ti, doje(ma)ti, učiti se: nos eius animum de nostris factis noscimus Pl., malefacta ne noscant sua Ter., n. voltūs Lucr., deus ille, quem mente noscimus Ci., praeceptum Apollinis, quo monet, ut se quisque noscat Ci., cum „nosce te“ (= gr. γνῶϑι σεαυτόν) dicit, hoc dicit, „animum tuum nosce“ Ci. (prim. tudi Sen. ph. (Consolatio ad Marciam 11) in Aus. (Ludus septem sapientium 5, 137)), n. certamina L., furta Iovis Cat., provinciam T., carmina Suet., quidquid Amm.; v pass.: qui posset post nosci, qui siet Ter., forma in tenebris nosci non quita est Ter., omnes philosophiae partes … tum facile noscuntur, cum totae quaestiones scribendo explicantur Ci., nec noscitur ulli O. in nihče ga ne spozna = ga noče poznati, nulli videnda, voce tamen noscar O. me bodo vendar spoznali po glasu, nosci exercitui T. spoznati se z vojsko; noscor z NCI = o meni je znano, da … : Edictum ap. Lact., Amm.

2. kaj (že znanega zopet) spozna(va)ti: haud nosco tuum Pl. ne spozna(va)m te več, aderat, qui nosceret (sc. eum) Ter., potesne ex his ut proprium quid noscere? H., ad res suas noscendas recipiendasque L., signum, quo inter se noscebantur T., n. genus ipsum orandi T.

3. prizna(va)ti, pripozna(va)ti, za prav vzeti (jemati), prista(ja)ti na kaj: causam Pl., Ci., illam partem excusationis Ci. ep.

4. occ. ogledujoč (motreč, zasledujoč, raziskujoč, proučevaje) spozna(va)ti, motriti, opazovati, zaslediti (zasledovati), preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izreči (izrekati) sodbo o čem, sodniško razsoditi (razsojati): nosce imaginem, signum Pl., mox (sc. equestribus) … pleraque concessa sunt, quae olim a praetoribus noscebantur S. —

II. v obl. iz perfektovega debla (prim. tudi opombo spodaj)

1. (po)znati, vedeti, umeti; novi spoznal sem = (po)znam, vem, ume(je)m, noveram spoznal sem bil = (po)znal sem, vedel sem: non nosti nomen meum? Pl., novi ego amantis Ter., non novi hominis faciem Ter., nostin'? Ter. ali veš?, Nostin' porticum apud macellum … ? Quid ni noverim? Ter., unum quom noris, omnēs noris Ter., vesperascit et non noverunt viam Ter., noram et scio Ter., novi hominis insaniam Ci., Manlium plerique noratis Ci., quam (sc. virtutem) tu ne de (po) facie quidem nosti Ci., res gestas de (iz) libris novisse Lact., qui autem virtutes (sc. Agesilai) noverant N., alia vitia non nosse Sen. ph. ne poznati = ne imeti, novisse senectam Sil., nosse salutiferas dubiis animantibus herbas Stat.; z dvojnim acc.: quem ego hominem nullius coloris novi Pl.; z inf.: Lact., quae … omnem istam lucem … in vetustum chaos submergere novit Ap., ego, quae dulce condiens et ollam et lectulum suave quatere novi Ap.; z adv.: si Caesarem bene (dobro, prav) novi Ci., unde tam bene me nosti? H., si bene me novi H., si bene te novi O., optime suos nosse N., aliquem pulchre nosse Plancus in Ci. ep., H. prav dobro (dodobra) poznati, totas non diligenter modo, sed etiam familiariter nosse causas Q., Latine et Punice nosse (= klas. scire) Aug.; z odvisnim vprašalnim stavkom: modo quae dicat Epicurus bene noris Ci., nosse, quot Ionii veniant ad litora fluctus V.; kot formula zamolčanja: nosti cetera Ci. ali reliqua nosti Plin. drugo (ostalo) veš.

2. occ. telesno spoznati koga = telesno se združiti s kom: novit erus me Pl., hic leno neque te novit neque gnatam tuam Pl. — Od tod adj. pt. pf. nōtus 3

I. pass.

1. znan (naspr. ignotus, obscurus): Val. Max., Sil., Stat. idr., res nota Ci., non ita multos secum habuit notos atque insignīs latrones Ci., qui ipse notus sibi sit Ci., cumque essent vitiis atque improbitate omnibus noti Ci., tua nobilitas hominibus litteratis est notior, populo obscurior Ci., vita P. Sullae vobis notissima Ci., Pelopidas Thebanus magis historicis quam vulgo notus N., novo milite (kolekt.) … necdum satis noto inter se L., notissimi inter se L., quidam notus homo H., Daphnis … hinc usque ad sidera notus V., Amyntas, notior ut iam sit canibus non Delia nostris V., notus humo mersis Amphiaraus equis O., si gloriā tangeris, notiorem epistulae meae te facient Sen. ph., murus ab ingenio notior ille tuo Pr., n. a studiis Amm.; aliquid notum habere Ci. kaj vedeti, znati; aliquid notum facere alicui Ci., Suet. komu kaj naznaniti, obvestiti koga o čem, tako tudi alicui notum facere de aliqua re Suet., Plin. iun.; z inf.: Delius … vates, Troianos notus semper minuisse labores Sil.; nota res est z ACI: Suet.; pesn. z gen. (zaradi česa): notus in fratres animi paterni H. zaradi svoje očetovske dobronamernosti, invisus Marti notusque fugarum … Hasdrubal Sil. Od tod subst.
a) nōtī -ōrum, m znanci, dobri prijatelji, kolegi: Ps.-V. (Ciris), me omnes noti ignotique monuerunt Ci., de dignitate Caelius notis ac maioribus natu … facile ipse respondet Ci., si tria notorum savia reppererit Cat., cum … postremo Seiani familiares atque etiam notos persequeretur Suet.
b) nōta -ōrum, n znane, očitne, neizpodbitne, nedvomne, gotove stvari, tisto, kar je znano, očitno, neizpodbitno, nedvomno, gotovo: quid opus est nota noscere? Pl., nota loquor Tib., quem nota pariter at occulta fallebant T., quos ignota pari sollicitudine movebant et nota: Amm.

2. occ.
a) izkušen, zvest: virtus N., pectora Sil.
b) prijateljski: notis compellat vocibus V.
c) navaden, običajen: haesit ulmo, nota quae sedes fuerat columbis H., munera nota V., astus tandem exue notos Sil.
d) odličen, imeniten, slaven, sloveč, slovit, znan: toreumata nota et pretiosa Ci., n. Lesbos, scriptor H., gladiator, pater familias Suet.; v slabem pomenu znan = razvpit, zloglasen: Clodia mulier non solum nobilis, sed etiam nota Ci., quod noti sunt Ci., maxima et notissima illius furta Ci. —

II. act. poznavajoč koga, kaj, seznanjen s čim: notis praedicas Pl., notis est derisui Ph.; z gen.: homo huius provinciae notus et non parum sciens Auct. b. Hisp.

Opomba: Obl., tvorjene iz perfektovega debla, so večinoma skrčene: nosti = novisti, nosse = novisse, noram = noveram, norim = noverim, nossem = novissem Ci. idr.

noseč pridevnik
1. ponavadi v ženskem spolu (o stanju) ▸ terhes, várandós, állapotosNihče ni niti posumil, da je noseča, saj se ji trebušček sploh še ni poznal. ▸ Senki sem gyanította, hogy terhes, hiszen a pocakja még nem is látszott.

2. (o nošenju) ▸ hordozva, cipelveGerardo gre na skedenj in se po petih minutah vrne, noseč v rokah dve škatli. ▸ Gerardo kimegy a csűrbe, majd öt perc múlva két dobozzal a kezében tér vissza.
Spremljal ju je grajski pisar in nekaj oboroženih hlapcev, noseč na ramah dolge sulice. ▸ A várszolga és néhány felfegyverzett szolga kísérte őket, hosszú lándzsákat cipelve a vállukon.
Udeleženci so se na ulice podali ob petju in glasbi, noseč pisane zastave in balone. ▸ A résztvevők énekelve és zenélve, színes zászlókat és lufikat hordozva vonultak az utcára.

nòsiti nȍsīm, oni nòsē, nòsi, nȍšāh nȍšāše, nòsih nòsi, nòsio nòsila, nȍšen -a
I.
1. nositi: nositi teret, bolesnika, ranjenika, robu na trg; nositi na glavi, na ledima, na srcu; nositi novo odijelo, očevo ime; voda nosi čamac; konj nosi jahača; vjetar nosi prašinu; žena nosi devet mjeseci
2. prinašati, nositi: vjetar nosi kišu
3. prenašati, raznašati, prinašati: nositi vijesti, glasove
4. opravljati: nositi funkciju urednika
5. prinašati: koja vas sreća nosi na Mokrice
6. nesti: kokoš nosi jaja; tko je srećan, njemu i pijetlovi nose jaja
7. roditi: vinograd lijepo nosi
8. prinašati (dobiček): znanje uvijek korist nosi
9. nesti: puška daleko nosi
10. nositi glavu u torbi biti, živeti v veliki nevarnosti; vikati koliko ga grlo nosi vpiti na vse grlo; davo da te nosi naj te hudič vzame; nositi kožu na pazar nositi kožo na prodaj, podajati se v nevarnost; neka te mutna voda nosi naj bo po tvojem; to nosi on na duši to leži na njegovi duši
II. nositi se
1. nositi se: ona se lijepo nosi; teret se težko nosi
2. ekspr. ubadati se, ubijati se: nositi se dramskim režijama
3. širiti se: o tome se nose čudnovati glasovi
4. nositi se mišlju ukvarjati se z mislijo, imeti v mislih, nameravati; nositi se nadom upati, gojiti upanje
5. nòsi se! izgubi se!