Franja

skŕb preocupación f (za por) ; pena f ; pesadumbre f ; inquietud f , cuidado m ; (briga, skrbnost) solicitud f

skrb za reveže beneficencia f
brez (vsakih) skrbi sin preocupaciones, libre de cuidados
brez skrbi! ¡no hay cuidado!
biti v skrbeh; delati si skrbi estar preocupado (zaradi por) estar con cuidado, inquietarse (por), alarmarse (por), apenarse (por)
nobenih skrbi si ne delati no inquietarse por nada, no preocuparse por nada
bodite brez skrbi! ¡no se preocupe usted!, ¡descuide usted!, ¡no tenga usted cuidado!, f ¡pierda usted cuidado!
delati (povzročati) komu skrbi tener preocupado (causar preocupaciones) a alg
imeti skrbi tener preocupaciones
o tem si ne delam skrbi esto me tiene muy sin cuidado, eso me trae sin cuidado
imam druge (večje) skrbi tengo cosas más serias en qué pensar
to je moja najmanjša skrb es mi menor preocupación; eso es lo que por menos me preocupa
to je moja skrb (prepustite to meni) eso corre por mi cuenta; yo me encargo de eso; déjelo de mi cuenta
to prepuščam Vaši skrbi lo dejo a su cuidado
to je njegova skrb (za to je on odgovoren) eso corre de su cuidado

skriti kurikul stalna zveza
šolstvo (o vzgojnih elementih šole) ▸ rejtett tanterv
Sopomenke: prikriti kurikul, prikriti kurikulum, skriti kurikulum

skriti kurikulum stalna zveza
šolstvo (o vzgojnih elementih šole) ▸ rejtett tanterv
Sopomenke: prikriti kurikul, prikriti kurikulum, skriti kurikul

skríviti combar; deformar; encorvar

skriviti se (o lesu) combarse

skȕpiti -īm
I.
1. zbrati: skupiti novac, građu za knjigu, vojsku pod zastavu, u cjelinu
2. zviti: skupiti jedra
3. namrščiti: skupiti obrve
4. vkup potegniti: ova mi je kruška skupila usta
5. skupiti pamet zbrati se; skupiti sve niti znati o čem vse potrebno; skupiti kraj s krajem uskladiči svoje gmotno stanje; skupiti gaće dobro se pripraviti
II. skupiti se
1. zbrati se
2. uskočiti se: pri pranju se platno skupilo
3. skrčiti se: mišići se skupili
4. zviti se: skupiti se u klupko

slàb (slaboten) faible, débile, infirme, languissant, peu robuste, peu solide ; (hud) mauvais ; (kava, čaj) léger ; (glas) languissant, éteint

slab spomin mauvaise mémoire, mémoire infidèle
slaba tolažba faible (ali pauvre, piétre) consolation
slabo zdravje mauvaise santé, santé délicate
v slabi družbi en mauvaise compagnie
v slabem stanju en mauvais état
slabi časi temps durs (ali difficiles)
slab zrak air vicié
slab želodec estomac délicat
imeti slab vid, slabe oči avoir (une) mauvaise vue (ali la vue faible)
biti slabe volje être de mauvaise humeur, avoir une mauvaise lune, familiarno être mal luné, popularno être en rogne (ali de mauvais poil)
biti na slabem glasu pri kom être mal vu de quelqu'un, être mal dans les papiers de quelqu'un
slabo mi je (zdravstveno) je me sens mal, j'ai mal au cœur
slabo vreme je il fait mauvais (temps)
ni slabo! ce n'est pas mal!
izkazati komu slabo uslugo rendre un mauvais service à quelqu'un
na slabih nogah je, slabo mu gre (poslovno) ses affaires vont mal, il est mal dans ses affaires
slabo o kom govoriti dire du mal de quelqu'un
slabo ji je postalo, prišlo elle eut une défaillance, il lui prit une faiblesse, elle s'est trouvée mal

slabič samostalnik
1. izraža negativen odnos (psihično šibka oseba) ▸ puhányČe je moški skrben in čustven, ga okolica hitro označi za slabiča. ▸ Ha egy férfi gondoskodó és érzelmes, a környezete rögvest puhánynak titulálja.
Sopomenke: mevža

2. (o fizični zmogljivosti) ▸ puhány
Glede telesne bolečine sem pravi slabič. ▸ Ami a testi fájdalmakat illeti, igazi puhány vagyok.

slabo [ó]

1. schlecht (slabo zapisan schlecht angeschrieben, igrati karte ein schlechter Kartenspieler sein, izkoriščati hrano ein schlechter Futterverwerter sein, pristajati - obleka einen schlechten Sitz haben, se goditi (jemandem) schlecht ergehen, se odrezati schlecht abschneiden, situiran schlecht gestellt, iti [schlechtgehen] schlecht gehen, schlecht ergehen, se odrezati schlecht wegkommen)

2. -schwach (ki se slabo prodaja verkaufsschwach, ki slabo bere leseschwach, ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach); schwach- (razvit schwachentwickelt), -schlecht (osvetljen [schlechtbeleuchtet] schlecht beleuchtet); unter- (plačevati unterbezahlen, plačan unterbezahlt, osvetljen tehnika unterbelichtet)

3.
slabo mi je mir ist übel
slabo mi postaja mir wird übel

4.
slabo delati pfuschen, schludern
slabo deti komu (jemandem) schlecht bekommen
slabo govoriti o lästern über
slabo naleteti pri schlecht ankommen bei, (zameriti se) anecken
slabo opravljeno delo die Pfuscherei
slabo se končati ein schlimmes Ende nehmen
slabo se počutiti sich schlecht fühlen, nicht ganz auf dem Posten sein, sich mies fühlen, unwohl sein, on: ihm ist nicht wohl
slabo si zapomniti kaj kein Gedächtnis haben für
slabo slišati schwer hören, schwerhörig sein
slabo vzgojen ungeraten
slabo zvočno izoliran hellhörig

slabó prislov badly, ill, unwell; weakly, poorly

slabó hranjen undernourished
slabó mi je I feel sick
z njim je slabó he is badly off (ali hard up), things go very ill with him
slabó govorim angleško I can't speak English very well, my English is rather weak
on je slabó plačan he is underpaid
posli gredó slabó business is bad
slabó govoriti o kom to speak ill of someone
slabó se je izkazal, obnesel he cut a poor (ali sorry) figure
slabó se je končalo it turned out badly, pogovorno it came unstuck
slabó se počutim I feel unwell
slabó mi je postalo ob tem pogledu I felt sick at the sight (of it)
on slabó sliši he is hard of hearing
ona slabó vidi she has poor sight
moj brat se slabó uči my brother is a poor scholar
slabó se obnášati, se vesti to behave badly
slabó ravnati s kom to ill-treat someone

sladkosned pridevnik
(o naklonjenosti do sladkega) ▸ édesszájúKer je zelo sladkosneda, pa je pokusila še čokoladno torto. ▸ Mivel nagyon édesszájú, még megkóstolta a csokoládétortát.
Sopomenke: sladkosneden

slalomist samostalnik
1. (o smučarju) ▸ műlesikló, szlalomos, szlalomversenyzőNajboljša slalomista v tej zimi sta bila tokrat v ozadju. ▸ A tél két legjobb műlesiklója ezúttal háttérbe szorult.

2. (o vodnem športu) ▸ szlalomos, szlalomversenyző
Dobrih 8 mesecev je namreč do OI, slalomiste in kajakaše na mirnih vodah pa čaka še lov za olimpijskimi kvotami. ▸ Az olimpiai játékok alig több mint nyolc hónap múlva kezdődnek, így a szlalomosok és a síkvízi kajakosok még mindig küzdenek az olimpiai kvótákért.

slalomistka samostalnik
1. (smučarka) ▸ műlesikló, szlalomos, szlalomversenyzőS štirimi slalomskimi zmagami je postala najuspešnejša slovenska slalomistka vseh časov v svetovnem pokalu. ▸ Négy szlalomgyőzelmével minden idők legeredményesebb szlovén női műlesiklója lett a világkupán.

2. (o vodnem športu) ▸ szlalomos, szlalomversenyző

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

sled² [é] moški spol (-u; -ovi) die Spur
sled smodnika Schmauchspur
zunanji sledovi äußere Spuren
zabrisanje sledov storjenega dejanja: pravo die Verdunklung
zavarovanje sledov die Spurensicherung
po X-u so ostali sledovi X hat Spuren zurückgelassen
kemija prvina v sledovih das Spurenelement
v sledovih in Spuren
brez sledu spurlos
ni sledu o es gibt keine Spur von, es fehlt jede Spur von

sléd trace; trail; vestige; scent; track, (ladje) wake; (stopinje) footprints, footmarks pl; (zveri) scent; (kolotečina) rut

na slédi on the track
brez slédú without a trace
sveža sléd a hot (ali burning) scent
stara sléd cold scent
slédovi starih šeg vestiges pl of ancient customs
ni niti slédu o kakem dokazu there is not a trace (ali a vestige) of evidence
biti komu na slédi to be hot on someone's trail
biti na napačni slédi to be on a false scent
iti po slédi prednikov to follow in the footsteps of one's ancestors
iti s slédjo to run a scent
izgubiti sléd to lose the (ali a) scent, to be off the track, (na lovu) to be at fault
izbrisati vse slédove to efface all traces
njegov obraz je kazal (nosil) slédove njegove žalosti his face bore traces of his grief
priti komu na sléd to get on someone's track
priti na novo sléd (figurativno) to start a new hare
zopet odkriti sléd to recover the scent
speljati na napačno sléd to put off the scent, to put on the wrong track
zabrisati svojo sléd to cover up one's tracks
izginiti brez slédu to disappear without leaving any traces
policija je prišla na sléd the police have picked up the scent, pogovorno the police have smelt a rat
iti za pravo (napačno) slédjo to be on (ali to follow) the right (the wrong) scent

sléd trace ženski spol , piste ženski spol ; (nog) empreinte ženski spol , foulée ženski spol , voie ženski spol ; (stare lepote, vojne) vestiges moški spol množine , traces ženski spol množine

brez sledu sans trace, sans laisser de traces
biti komu na sledi être sur la piste (ali sur la voie) de quelqu'un
niti sledu o čem pas la moindre trace de quelque chose, pas l'ombre de quelque chose
iti po sledi koga (figurativno) marcher sur (ali suivre) les traces de quelqu'un
odvrniti koga od sledi, speljati koga na napančo sled dépister quelqu'un, dérouter quelqu'un, donner le change à quelqu'un
priti komu na sled découvrir la piste (ali la trace) de quelqu'un, dépister quelqu'un

sléd (-ú) m

1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
zgubiti sled perdere la traccia
tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto

2. pren. (posledica) traccia, impronta:
njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde

3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia

sléd vestigio m ; pista f ; (lovska) rastro m ; (nog) huella f ; (voza) carril m ; (kolesa) rodada f

brez sledu sin dejar vestigio
niti sledu o tem ni huella de ello
iti po sledi koga seguir las huellas de alg
izgubiti sled despistarse
biti komu na sledi seguir (ali estar sobre) la pista de alg
odvrniti koga od sledi despistar a alg
priti komu na sled (fig) descubrir las intenciones de alg
ni ostalo sledov o no quedaron vestigios de...
speljati koga na napačno sled engañar a alg
zavohati sled (pes) sentir el rastro

sleep¹ [sli:p] samostalnik
spanje, spanec
zoologija zimsko spanje; zaspanost
figurativno smrtno spanje
figurativno mirovanje, počivanje; neaktivnost, mrtvilo; smrt

in one's sleep v spanju
sleep drink uspavalni napoj
the sleep of the just spanje pravičnega
brief sleep kratko spanje, spanček
broken sleep móteno, prekinjeno spanje
the last sleep figurativno večno spanje, smrt
restless sleep nemirno spanje
sound sleep zdravo, globoko spanje
want of sleep pomanjkanje spanja
eyes full of sleep zaspane oči
to fall on sleep arhaično zaspati
to get some sleep nekoliko spati
I couldn't get a wink of sleep nisem mogel zatisniti očesa
to go to sleep zaspati (tudi o nogi itd.), iti spat, figurativno umreti
to have one's sleep out naspati se
the sleep that knows no waking spanje, ki ne pozna prebujenja, večno spanje, smrt
I was overcome with sleep premagal me je spanec
to put (to send) to sleep uspavati; figurativno umoriti, spraviti s sveta (brez bolečin); (boksanje) omamiti z udarcem
to start of one's sleep planiti iz spanja
to walk in one's sleep hoditi v spanju

sléj

prej ali slej tarde o temprano; un día o otro; a la larga o a la corta
slej ko prej siempre, continuamente, sin interrupción