Franja

túliti (vpiti) hurler, crier à tue-tête, pousser (ali jeter) des cris, vociférer , familiarno gueuler ; (govedo) mugir, beugler, meugler ; (lev) rugir ; (tiger) rauquer, feuler ; (jokati) pleurer, pleurnicher, brailler

veter tuli le vent hurle (ali mugit)
tuliti z volkovi (figurativno) hurler avec les loups

túliti (-im) imperf.

1. ululare, urlare:
sirene tulijo le sirene ululano

2. urlare, gridare:
tuliti od jeze urlare dalla rabbia

3. pren. ululare, mugolare:
burja tuli okrog oglov hiše la bora ulula attorno agli angoli della casa
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara ad ululare

tuméfier [tümefje] verbe transitif povzročiti oteklino

se tuméfier oteči
tuméfié, e otekel, otečèn
doigts masculin pluriel tuméfiés par les engelures od ozeblin otekli prsti
le coup a tuméfié le visage udarec je povzročil oteklino na obrazi

tumultuārius 3

1. hitro (v veliki naglici) zbran (nabran, zgrnjen): manus Cu., cohortes L., catervae T., milites Auct. b. Alx., in Hispania tumultuarios milites legere L., miles (kolekt.) tumultuarius L., Sen. ph.; od tod: velut tumultuario exercitu iis ad undecimum lapidem occursum est L.

2. metaf. hitro (v naglici, v stiski, v nuji) narejen (izdelan, napravljen, pripravljen, postavljen, zgrajen), zasilen, neurejen: opus L. okopi za silo, zasilni okopi, opus Q. hitro zgrajena zgradba (stavba), castra L. ali pons Front. za silo, zasilen, rogus Suet., proelium (naspr. rectum ac iustum) L. ali pugna (naspr. iusta) L. neurejen, brez reda, dux L. v naglici izvoljen, principatus Vell.; pren. površen: tumultuariae et inconditae exercitationes linguae Gell. površne in zmedene, voces Latinas subsicivo aut tumultuario studio colere Gell. ukvarjati se z latinskimi izrazi le od časa do časa in površno. — Adv. tumultuāriē (Amm., Aur.), tumultuāriō (Iul. Val.) kar najhitreje, v veliki (največji, hudi, izjemni) naglici, nadvse naglo.

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

túniški tunisien, de la Tunisie, de Tunis

tuniški bej le bey de Tunis

turare

A) v. tr. (pres. turo) mašiti, čepiti, zadelati:
turare la bottiglia začepiti steklenico
turare la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
turare un buco pren. plačati dolg; preganjati čas; zamašiti luknjo, koga nadomestiti
turare una falla zamašiti režo, špranjo; pren. izplačati dolg
turarsi gli occhi, le orecchie, la bocca, il naso zapirati si oči, mašiti si ušesa, zapirati si usta, tiščati nos (da ne bi česa videli, slišali, rekli, vohali)

B) ➞ turarsi v. rifl. (pres. mi turo) mašiti se

turc, turque [türk] adjectif turški; masculin turški jezik

Turc masculin, Turcque féminin Turek, Turkinja
le Grand Turc sultan
fort comme un turc močan kot konj
café masculin, bain masculin turc turška kava, kopel
cabinets masculin pluriel à la turque turško stranišče (brez sedeža)
tête féminin de Turc (familier) oseba, ki je tarča šal, posmehovanja

turgēscō -ere, (tursī) (—) (incoh. k turgēre)

1. nabrekniti (nabrekati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, oteči (otekati), nateči (natekati), zače(nja)ti pokati od česa, (za)bohoteti: Col., Q. idr., Cyclopis venter vel ut olim turserat alte carnibus humanis distentus Enn. ap. Prisc., ne aqua turgescat in corpore Varr. nateče (nateka), semen turgescit in agris O., virgulta turgescentia Plin.

2. (na)polniti se (napolnjevati) se, debeliti se, tolsteti: ut mihi nugis pagina turgescat Pers., hic satur inriguo mavult turgescere somno Pers.; klas. le

3. metaf.
a) strastno vzkipe(va)ti, razvne(ma)ti se, vne(ma)ti se, (raz)togotiti se, (raz)srditi se, (raz)jeziti se, razhuditi se, hudovati se, postati (biti) hud ali jezen, besneti, razbesneti se: sapientis animus numquam turgescit, numquam tumet Ci., cor meum penitus turgescit tristibus iris Poeta ap. Ci., turgescit vitrea bilis Pers.
b) (o govoru) posta(ja)ti ali biti nabrekel (nabuhel, pompozen, bombastičen), nabrekniti (nabrekati): genus dicendi, quod immodico tumore turgescit Q.

turístico turističen

seña(le)s turísticas markacije, znaki za pot

turquoise [türkwaz] adjectif turkizne barve; féminin, minéralogie, mines turkiz; masculin turkizna barva

cette année le turquoise est à la mode letos je turkizna (modra) barva v modi

tuširati (risbo) dessiner (ali colorier) à l'encre de Chine (ali au lavis)

tuširati (prhati) doucher
tuširati se se doucher, prendre une douche
tuširati (šport) faire toucher le sol des deux épaules
tuširati (gladiti) polir, lisser

tutoyer [tütwaje] verbe transitif tikati (quelqu'un koga); biti domačz; reči komu ti

il tutoie tout le monde on tika vse
ils se tutoient (oni) se tikajo med seboj

tutto

A) agg.

1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto

2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko

4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da

C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli

Č) m invar.

1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto

tuyau [tɥijo] masculin cev; dimnik pri lokomotivi; (= tuyau de paille) (slamnata) bilka; peresna cev, tulec; (= tuyau d'orgue) piščal pri orglah; figuré, familier (zaupno) sporočilo, informacija, podatek, namig; (v šoli) »plonkarica«; populaire cilinder (pokrivalo); okrasna guba v obliki cevke

tuyau d'amenée, de décharge, de conduite d'eau, coudé, de raccordement dovodna, odtočna, vodovodna, kolenasta, priključna cev
tuyau d'arrosage (gumasta) cev za škropljenje ali zalivanje
tuyau d'échappement izpušna cev
tuyau de prise d'essence dovod bencina
avoir un bon tuyau aux courses imeti dobro informacijo pri (konjskih) dirkah
dire, raconter quelque chose à quelqu'un dans le tuyau de l'oreille (zaupno) komu kaj povedati na uho
donner des tuyaux sur un projet dati (zaupne) informacije, podatke o nekem načrtu
un tuyau crevé (figuré) slaba informacija

tympan [tɛ̃pɑ̃] masculin, anatomie ušesni bobnič; architecture okrašeno ali gladko polje nad okni ali portali, timpanon

bruit masculin à crever le tympan oglušujoč hrup
crever, déchirer, rompre le tympan à quelqu'un raztrgati komu bobnič (s hrupom, vpitjem)

type [tip] masculin tip; vzorec, model; standard; tiskarska črka; familier moški, mož(akar); populaire dečko, ljubček

les types humains človeški tipi
type-standard, type-courant standardni tip
type de voiture model avtomobila
un chic type čeden človek
un drôle de type čudak
erreur féminin type tipična nnpaka
avoir le type oriental biti orientalskega tipa
Harpagon est le type de l'avare Harpagon je tip skopuha
il n'est pas mon type ni moj tip, ni mi všeč

Tyrol [tirɔl] masculin Tirolsko

le Tyrol méridional južno Tirolsko

ubíjati tuer ; (umoriti) assassiner; massacrer

čas ubijati (figurativno) tuer le temps
ubijati se se donner beaucoup de mal, s'évertuer, s'efforcer, s'escrimer, s'éreinter, s'échiner, se tuer à faire qe
ubijati se z delom se tuer au travail
ubijati si glavo (figurativno) se casser la tête à

ubíjati (-am) | ubíti (ubíjem)

A) imperf., perf.

1. uccidere, ammazzare; lov. abbattere:
okupator je ropal in ubijal gli occupatori saccheggiavano e uccidevano
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava

2. rompere, spaccare:
ubijati šipe, jajca rompere i vetri, le uova

3. pren. ammazzare, sfiancare:
ubijati s težkim delom ammazzare di lavoro

4. pren. togliere, defraudare, privare:
ubijati komu voljo do dela togliere a uno la voglia di lavorare

5. pren.
ubijati čas, ubijati dolgčas ammazzare il tempo
ubijati čas z ribolovom ammazzare il tempo pescando

6. pren. attenuare, rompere, rovinare:
ubiti ritem rompere il ritmo

B) ubíjati se (-am se) | ubíti se (ubíjem se) imperf., perf. refl.

1. ammazzarsi, uccidersi, suicidarsi

2. pren. ammazzarsi:
ubijati se z delom ammazzarsi di lavoro, sfacchinare, sfiancarsi

3. pren. scervellarsi, lambiccarsi il cervello:
ubijati se s problemom lambiccarsi il cervello con un problema
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delo moram končati, pa če se ubijem devo finire il lavoro a tutti i costi
pren. ubijati se z revščino vivere negli stenti, languire nella miseria