Franja

br̂čan -čna -o, dol. bŕčnī -ā -ō
1. odličen: pored odličan kaže se za isti pojam i brčan (čovjek); on poče skupljati br̀čnije ljude
2. glavni: -o pero prvo in najdaljše pero v perutnici

brčica samostalnik
(posamezna kocina ali podoben izrastek) ▸ bajuszszál, bajusz [főleg halaknál] ▸ sörte
Ta majhna riba ima zelo veliko glavo, majhne oči, velika usta, nekaj majhnih bodic nad očmi in majhne brčice na spodnji čeljusti. ▸ Ennek a kicsi halnak nagyon nagy feje, kis szeme, nagy szája van, a szeme fölött néhány apró tüske található, az alsó állkapcsán pedig apró bajuszszálak vannak.
Krapovci nimajo zob, značilna zanje sta dva para podustnih brčic, ki jim pomagata najti hrano. ▸ A pontyféléknek nincsenek fogaik, jellemző rájuk a szájszegletben található két pár bajuszszál, amely segíti a táplálékkeresésben.
V nasprotju s krapom koreselj nima podustnih brčic. ▸ A pontyokkal ellentétben a keszegnek nincsenek bajusszálai a szája alatt.

brčice samostalnik
1. (pri moških) ▸ bajuszka, bajszocska, kicsi bajuszTanke brčice ima ostro postrižene, kot da jih je potegnil s flomastrom. ▸ Élesen nyírt bajuszkát visel, mintha filctollal rajzolta volna meg.Poveljnik je bil živahen mož z majhnimi brčicami in radovednimi rjavimi očmi. ▸ A parancsnok élénk ember volt, apró bajusszal és kíváncsi barna szemekkel.
Precej starejših fantov je imelo puh na licih ali štrenaste brčice pod nosom. ▸ Az idősebb fiúk közül jó néhánynak pelyhedzett az álla, vagy fürtös bajuszka volt az orra alatt.
Sopomenke: brki

2. (daljše dlake blizu ust živali) ▸ bajusz
Morala sem zaigrati omedlevico, miš pa se je z brčicami dotaknila mojega obraza. ▸ Ájulást kellett színlelnem, az egér pedig bajszával hozzáért az arcomhoz.
Dihurček je zlezel izpod odeje, se postavil na zadnje tačke in opazoval pladenj z večerjo na mizici. Migal je z brčicami, kot bi hotel reči: Oh, lepo! ▸ Az apró görény kimászott a takaró alól, hátsó mancsaira állt, és a dohányzóasztalon álló vacsoratálcát nézte. bajszocskáját illegette, mintha azt akarná mondani: Ó, de szép!
Sopomenke: brki

3. (pri ženskah) ▸ bajusz, bajuszka
Debela natakarica, ženska z brčicami pod nosom in z ogromnim oprsjem, odpre pipico in rumenkasto bela tekočina cúri v stekleni vrček. ▸ A testes, bajuszos, bögyös pincérnő kinyitja a csapot, és a sárgásfehér folyadék egy üvedkorsóba folyik.
Sopomenke: brki

bȑdo s, mn. br̀da, rod. bŕdā hrib, gora: ići uz brdo iti navkreber; ići niz brdo iti navzdol; obećavati komu zlatna brda; preko devet brda zelo daleč; preko brda i dolina čez hribe in doline

breach¹ [bri:č] samostalnik
zlom, prelom; odprtina, luknja, razpoka, vrzel
figurativno prekinitev, presledek; razdor, nesloga; prestopek, kršitev, prekršek
vojska prodor; skok kita iz vode
navtika valovi ob ladji

to heal the breach poravnati spor
a custom more honoured in the breach than in the observance navada, ki jo je bolje opustiti
breach of faith izdajstvo
breach of the peace nemir, upor
to stand in the breach pretrpeti prvi sunek napada, figurativno biti na braniku
breach of trust zloraba zaupanja
without breach of continuity nenehno, nepretrgano
to step into the breach priskočiti na pomoč
pravno breach of promise neizpolnjena obljuba zakona
breach of a covenant kršitev dogovora

bread¹ [bred] samostalnik
kruh; hrana; zaslužek

brown bread črni kruh
bread buttered on both sides velika sreča, dobičkonosen opravek
to know on which side one's bread is buttered vedeti, kaj je ugodno
bread and butter kruh z maslom; figurativno hrana, zaslužek
bread and butter letter pismena zahvala za gostoljubnost
to have one's bread buttered for life biti do smrti preskrbljen
to quarrel with one's bread and butter pritoževati se nad delom
to eat the bread of idleness živeti na tuji račun
to take the bread out of s.o.'s mouth odjesti komu kruh
to break bread with s.o. deliti s kom hrano
to cast one's bread upon the waters biti radodaren
bread and cheese preprosta hrana
bread and scrape tenko namazan kruh
britanska angleščina, sleng bread and cow to cover kruh z maslom
all bread is not baked in one oven ljudje so različni
to eat s.o.'s bread and salt biti pri kom v gosteh
half a loaf is better than no bread v sili hudič muhe žre
to be put on bread and water živeti ob kruhu in vodi

break² [breik] samostalnik
zlom; razpoka; prekinitev, pavza, odmor; jasa
glasba sprememba glasu, mutiranje; presledek; vdolbina v zidu; pobeg iz ječe
ameriško, pogovorno slučaj, napaka
figurativno dobra priložnost

the break of day jutranji svit, zora
without break nenehno
break in the clouds žarek upanja

break tujka angl.

A) m

1. prekinitev, odmor, premor, pavza:
facciamo un break e prendiamoci un caffè naredimo pavzo in popijmo kavo

2. šport prednost; velika prednost (košarka); prednost dveh gemov (tenis)

B) inter. šport break (v boksu)

breath [breɵ] samostalnik
dih, dihanje, sapa; sapica, pihljanje, pihljaj; vonj
figurativno življenje; odmor
figurativno sled; namig; šepet(anje); mrmranje

above one's breath polglasno, komaj slišno
to catch (ali bate, hold) one's breath zadržati dih
breath analysis alkotest
to gasp for breath sapo loviti
to draw breath dihati, živeti
to draw the first breath roditi se, priti na svet
to draw one's last breath izdihniti, umreti
to knock out s.o.'s breath presenetiti, osupiti koga
with bated breath napeto (poslušati)
out of breath brez sape, zasopel
pogovorno keep your breath to cool your porridge prihrani nasvete zase
that knocks the breath out of me (ali takes my breath away) nad tem mi zastane sapa
to spend one's breath in vain zaman se truditi
below (ali under) one's breath tiho, šepetaje
the breath of one's nostrils najljubši; nujno potreben
in the same breath v isti sapi, hkrati
to save one's breath ne zapravljati energije
shortness of breath težko dihanje, sopihanje

breccia¹ f (pl. -ce) predor, luknja; preboj:
battere in breccia pren. sistematično spodbijati nasprotnikove trditve; premagati nasprotnika tik pred ciljem
rimanere sulla breccia pren. vztrajati (na bojišču, na položajih)
morire, cadere sulla breccia pren. umreti pri opravljanju svojega dela
fare breccia nell'animo, nel cuore di qcn. pren. prepričati koga, narediti na koga dober vtis

bred [bred] preteklik & pretekli deležnik od breed

bred in bone vrojen, prirojen

Bredouille, die, in der Bredouille sein biti v kaši

breed^*2 [bri:d]

1. prehodni glagol
roditi, ploditi, valiti; gojiti; vzgajati
figurativno povzročiti; kovati, snovati

2. neprehodni glagol
roditi se; biti noseča; množiti se, rasti

familiarity breeds contempt ni dobro biti preveč zaupen
to breed ill blood razburiti; osovražiti
to breed in and in poročati se s krvnimi sorodniki; pariti se s krvno sorodnimi partnerji

brég (-a) m

1. riva; sponda, proda:
desni, levi breg reke riva destra, sinistra del fiume
morski breg riva del mare, litorale
stopiti na breg raggiungere la riva
reka je prestopila bregove il fiume ha straripato

2. (strmina) china, salita:
položen, hud, strm breg salita lieve, ripida
hiša na bregu una casa sull'altura; casa in collina, in cima al colle
hiša v bregu una casa sul versante
hoditi, voziti v breg andare in salita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. izpod brega gledati guardare di traverso, con aria arrabbiata, crucciata
pog. pren. imeti kaj za bregom dissimulare, celare qcs.
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

breit širok, (weitschweifig) obširen; des langen und breiten na dolgo in široko; breit werden razširiti se, postati širok; einen breiten Rücken haben figurativ imeti debelo kožo

Breite, die, (-, -n) širina; in der Breite, in die Breite po širini, v širino; in aller Breite na široko; in die Breite gehen širiti se, iti narazen; in die Breite ziehen razvleči

brême -éna s
1. sarcină, povară
2.
□ ekon. knjižiti v breme a înscrie în rubrica cheltuielilor

brenka|ti [é] (-m) klimpern; zupfen an
figurativno brenkati na isto struno in dieselbe Kerbe schlagen

brennen (brannte, hat gebrannt)

1. intransitiv goreti; auf der Haut, Zunge, in den Augen: peči, skeleti, Sonne: žgati

2. transitiv žgati, Wunden: izžigati, izžgati, Vieh: žigosati, Branntwein: kuhati, Technik Textilwesen bariti, Kaffee: pražiti; auf den Nägeln brennen figurativ muditi se, priganjati (koga); brennen auf etwas nestrpno pričakovati; gebranntes Kind scheut das Feuer kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, osmojena mačka se ognja boji

Brennus -ī, m (Βρέννος, kelt., najbrž apel. = vojvoda, glavar) Bren,

1. vodja senonskih Galcev, ki so l. 390 pri Aliji potolkli Rimljane in nato zasedli Rim: L., Serv. Od tod adj. Brennicus 3 brenski, Brenov: signa Sid.

2. vodja gal. krdela, ki je l. 278 opustošilo Makedonijo, vdrlo v Grčijo in prodrlo do Delfov: Ci., Pr., Val. Max., Iust.