Franja

pokurjáčiti -kùrjāčīm
I. narediti za volka, povolčiti: pokurjačiti koga
II. pokurjačiti se postati volk, povolčiti se: i vi biste se pokurjačili, a nekmoli ona slaba raja što se digla na nju i ala i vrana tudi vi bi postali volkovi ne samo tista slabotna raja, zoper katero se je vzdignilo vse, kar leze in kar gre

pokvari|ti si (-m si) kvariti si želodec ipd.: sich (den Magen) verderben, nastop: verpatzen, razgled: sich verbauen, življenje: (sein Leben) verkorksen; možnosti, načrt: sich vermasseln
ne dati si pokvariti veselja ipd.: sich (etwas) nicht verdrießen lassen

pól adv.

A)

1. mezzo; metà; semi-:
pol kilograma mesa mezzo chilo di carne
pol ure hoda mezz'ora di cammino
prišel je pred pol leta è venuto mezzo anno fa
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
deliti si stroške na pol dividere le spese a metà
vlak je (na) pol prazen il treno è mezzo vuoto, semivuoto
na pol porušen semidistrutto

2. in pol pren. (za izražanje velike stopnje pozitivnih lastnosti):
dekle in pol un fiore di ragazza
možak in pol un vero galantuomo
pojesti hudiča in pol mangiare per quattro, a quattro palmenti
študirati pol večnosti studiare un'eternità
ne biti vredno pol beliča non valere un fico secco

3.
iti na pol spaccarsi in due
spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
poslušati samo na pol ušesa essere disattento
voj. pol na desno, pol na levo front' a dest' dest'! front' a sinist' sinist'!
dobro spanje je pol zdravja il sonno fa buon sangue

B) pól f inv. mezzo:
ura je pol sedmih sono le sei e mezzo
pet minut do pol devetih le otto e venticinque

polakomni|ti se (-m se) oblasti: vom Machthunger [erfaßt] erfasst werden; denarja, hiše: locken (polakomnil se je (nevestinega) denarja ihr Geld lockte ihn; te hiše se nihče ne polakomni dieses Haus lockt niemanden)

pòlaziti -īm
I.
1. odhajati: polaziti na put, u Dubrovnik
2. obiskovati: polaziti predavanja na fakultetu; polaziti gimnaziju, srednju, osnovnu školu
3. obiskovati, obiskati: mlad šumar me često polazi me pogosto obišče; ja sam u varoši polazio sve gazde i sve one koji novi put počinju sa radnjom; ja sam polazio svoga brata u gradu
4. možiti se: djevojka svojevoljno polazi za tebe
5. izhajati: ja polazim sa tog gledišta, s te pretpostavke
6. to mu ne polazi za rukom to mu ne uspeva, to mu ne gre
II. polaziti se obiskovati se

polètjeti polètīm (ijek.), polèteti polètīm (ek.)
1. poleteti: ptica je poletjela; polètio, polèteo je mišlju daleko u svijet, u svet; pored mene polètjele, polètele su tri granate
2. pohiteti; poletjeti kome u pomoć
3. neće mu vlas s glave poletjeti ne bo mu padel las z glave; da mi ne poleti glava da ne bo šla glava; poletjeti kome u oči divje napasti koga

polèžati -īm
1. poležati: vi tu poležite dok se ne vratim
2. poleči: kad poleži pšenica
3. ekspr. odsedeti svoje v ječi: i zatvor je za ljude, pa i da poležiš koji dan, neče ti srma opasti ne bo ti padla krona z glave

policija samostalnik
1. (organizacija; policisti) ▸ rendőrségKer ga niso mogli izslediti, so oškodovanci podjetnika prijavili policiji. ▸ Mivel nem tudták kinyomozni a hollétét, a károsultak a vállalkozó ellen feljelentést tettek a rendőrségen.Po posredovanju policije se je sin pomiril, a ne za dolgo. ▸ A rendőrség közbelépését követően a fiú megnyugodott, de nem hosszú időre.Tvoje izginotje smo javili policiji. ▸ Az eltűnésedről értesítettük a rendőrséget.
Povezane iztočnice: obmejna policija, finančna policija, avtocestna policija, tajna policija, uniformirana policija, vojaška policija

2. (policijska postaja) ▸ rendőrségNaslednje jutro se je odločila, da bo odšla na policijo in povedala, kaj se ji je pripetilo. ▸ Másnap reggel úgy döntött, hogy elmegy a rendőrségre, és elmondja, mi történt vele.V nedeljo zjutraj so na policiji prijavili tatvino kombija. ▸ Vasárnap reggel a rendőrségen bejelentették a furgon ellopását.

polisson, ne [pɔlisɔ̃, ɔn] adjectif neubogljiv, poreden, razposajen, navihan, nevzgojen, nespodoben; umazan; opolzek; masculin, féminin neubogljivec, -vka, porednež, razposajenec, pridanič, navihanec, nespodobnež, umazanec, objestnež, pobalin

politesse [pɔlitɛs] féminin vljudnost, ustrežljivost; olika; vieilli rahločutnost

formule féminin de politesse vljudnostna formula (besedilo)
faire une visite de politesse à quelqu'un napraviti vljudnostni obisk pri kom
brûler la politesse nenadoma oditi brez poslovitve, ne priti na dogovorjeni sestanek

politicien, ne [-sjɛ̃, ɛn] adjectif političarski; masculin, féminin politik, -arica; péjoratif politikant

politique [pɔlitik] adjectif političen; državni, državniški; figuré diplomatski, spreten; masculin politik; kar je politično; féminin politika; dejavnost državnih oblasti (strank, razredov) na raznih področjih; spretnost v upravljanju države in državnih zadev; državni posli, namere

politique agraire, commerciale, économique, fiscale agrarna, trgovinska, gospodarska, davčna politika
politique des gros bataillons politika moči
politique de plein emploi politika polne zaposlenosti
politique d'entente politika sporazumevanja
politique intérieure, extérieure (ali: étrangère) notranja, zunanja politika
politique financière, des finances, budgétaire finančna, budžetna politika
politique de force politika, ki je usmerjena na povečanje ali dosego moči
politique mondiale svetovna politika
politique de la porte ouverte politika odprtih vrat
politique des prix, des salaires politika cen, plač
ne pas changer de politique, conserver la politique voditi vedno isto politiko
mener, poursuivre une politique voditi politiko
parler politique govoriti o politiki
s'occuper, se mêler de politique baviti se s policiko, mešati se v politiko

polītor -ōris, m (polīre) obdelovalec, gojitelj, kultivator, morda tudi plevec: operarium mercenarium politorem diutius eundem ne habeat † die † Ca., si communiter pisunt, qua ex parte politori pars est, eam partem in pistrinum politor Ca., cum … agrum politori damus in commune quaerendis fructibus Ulp. (Dig.).

polízati pòlīžēm polizati; ja ne mislim da poližem ni jedne svoje riječi, ja ostajem kod svojih izjava ne bom prelomil, snedel besede

pollentia -ae, f (pollēns) moč, velmožnost: tuaque ut potior pollentia sit Pl., vindicate, ne impiorum potior sit pollentia quam innocentum Plin.; pooseb. Pollentia -ae, f Poléntija, Poléncija, Moč, boginja moči: ludis Romanis eo anno, quo[s] P. Cornelius Cethegus A. Postumius Albinus faciebant, malus in circo instabilis in signum Pollentiae procidit atque id deiecit L.

pōllice m palec:
non mollare di un pollice pren. ne popustiti niti za pedenj, upirati se z vsemi močmi

pol-liceor -ērī -licitus sum (por + liceor; gl. por)

1. (po)nuditi, ponuditi (ponujati), tudi ponuditi (ponujati) se za kaj, obljubiti (obljubljati), obetati, besedo da(ja)ti (naspr. abnuere, denegare; prim. prōmittere = obljubiti (obljubljati) komu kaj = „storiti, da kdo kaj pričakuje“, „upanje (nado) vzbujati komu“); abs.: Lamp. idr., cum contra fecerint, quam polliciti professique sint Ci., mox ubi pollicita est O., dando et pollicendo perfecit S. z darili in obljubami (obeti), quem plane debes mittere, ut polliceris Plin. iun.; z adv.: ultro polliceri Ci., bene (liberaliter C., benigne L., liberalissime Ci.) polliceri S. lepo (prijazno) obljubiti (obljubljati, obetati), dajati lepe (prijazne) obljube; z acc. rei: Pl., Ter., Iust., Plin. iun., Suet. idr., publice frumentum C., frumentum ad bellum L., pecuniam, pecunias in rem publicam Ci.; z acc. rei in dat. personae: H., Iust., Vell., Sen. tr., Suet. idr., Paridis lyram Alexandro quidam pollicitus est Cu., militibus agros ex possessionibus suis polliceri C., alicui arma virosque ad bellum polliceri L., regi pacem neque abnuere neque polliceri S., senatui frumentum in cellam gratis Ci.; preg.: ei maria montesque polliceri S. = obljubljati komu morja in gore = sl. „obljubljati komu zlate gradove“, „obljubljati (zidati) komu gradove v oblakih“ (prim. montīs auri pollicens Ter.); s predik. acc.: Iust., Plin. iun. idr., sese itineris ducem polliceri S. ponuditi se za vodnika; v pogovornem jeziku z de: de nostro amico placando aut etiam plane restituendo polliceor Ci., de aestate polliceris vel potius recipis Ci., nihil … de opibus meis pollicebar, sed de horum erga me benevolentia promittebam Ci., neque mehercle minus ei prolixe de tuā voluntate promisi, quam erat solitus de meā polliceri Ci., de se multa polliceri Iust.; z inf.: L., Sen. rh., qui sum pollicitus ducere? Ter., si amplius obsidum vellet, dare pollicentur C., offerre pecuniam, fidem et pericula (zvestobo v (ob) skupni nevarnosti) polliceri T.; z ACI in inf. fut.: H., Plin. iun. idr., pollicetur Piso sese ad Caesarem iturum (sc. esse) C., pollicitus est sibi eam rem curae futuram C., cum tantas res Graeci susciperent, profiterentur, agerent seque et videndi res obscurissimas et bene vivendi et copiose dicendi rationem daturos hominibus pollicerentur Ci., pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci., Cinna in omnibus tribubus eos se distributurum pollicitus est Vell., de Alexandrina re causaque regia tantum habeo polliceri, me tibi absenti tuisque praesentibus cumulate satis facturum Ci. ep.; redko z ACI in inf. pr.: iusiurandum pollicitus est dare se Pl., sine praedio relinquere se iis urbem immunesque victuros est pollicitus L.; s finalnim stavkom zahtevne vsebine: statua non modo ut ponatur, verum etiam ut inviolata maneat pollicetur Iust., saepe erat senatui pollicitus … discederet uterque ab armis exercitusque dimitteret Hirt.; z vprašalnim stavkom: neque ille, quae meum tempus postularet, satis prolixe polliceretur Ci., erat enim (sc. Phamea) in consulatus petitione per te mihi pollicitus, si quid opus esset Ci.

2. poseb.
a) (o govorniku) na začetku (v uvodu) govora obljubiti (obljubljati), obetati, naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati: quaeso, ut, quid pollicitus sim, diligenter memoriae mandetis Ci., docui, quod primum pollicitus sum, causam omnino, cur postularet, non fuisse Ci.
b) (o kupcu) (po)nuditi (ponujati): at illic pollicitus est prior Pl.
c) (o pticah pri avspicijih) obljubiti (obljubljati), obetati, napoved(ov)ati, prerokovati: assuetae sanguine et praedā aves pollicebantur Fl. — Polliceor, zlasti pa pollicitus 3 v pass. pomenu: Hyg., Lact. idr., exercenti navem adversus eos, qui cum magistro contraxerunt, actio non pollicetur Ulp. (Dig.), non dormientibus neque otiantibus, sed vigilantibus et laborantibus pollicentur praemia Ambr., pollicitam dictis, Iuppiter, adde fidem O., nam ut aliis plerumque obvenienti magistratu ob metum statuae polliceantur Prisc.; od tod subst. pollicitum -ī, n „obljubljeno“, obljuba, obet: Col., Sil., Hyg., polliciti fides O. verjetnost obljube.

Opomba: Act. soobl.: ne polliceres, quod datum est Varr.

pollicitātiō -ōnis, f (pollicitārī) obet(anje), obljuba, obljubljanje: Auct. b. Afr., Sen. ph., Plin., Paul., Vulg., Suet. idr., vereror, ne istaec pollicitatio te in crimen populo ponat Pl., quin tu hinc pollicitationes aufer Ter., alicui magnis praemiis pollicitationibusque polliceri, ut … C., aliquem multis pollicitationibus aggredī S., illorum pollicitationibus accensus S., legiones non destitit litteris atque infinitis pollicitationibus incitare Asin. Poll. ap. Ci. ep., decepti pollicitationibus regis L.

pollo moški spol piščanec, pišče; mladec; gospodič; pretkanec

pollo asado, asado de pollo pečena piška
pollo frito ocvrt piščanec
pollo fiambre mrzel piščanec
pollo relleno nadevana piška
un pollo pera (plátano, brea) (pop) gizdalin, modni norec; razvajen gosposki otrok
echar pollos dolgo spati, ne hoteti vstati
sacar (ali criar) pollos rediti piščance
está hecho un pollo de agua znoj kar teče z njega

položáj situation; position; state of affairs; condition; circumstances pl; (lega) site; lay, standing; bearings pl; (služba) rank, status; (drža telesa) attitude, posture, (pri mečevanju) guard; vojska post

resnost položája the gravity of the situation
socialni položáj social standing
položáj poslanika the post of ambassador
položáj tržišča, trga market position
težaven položáj (figurativno) a close call
materialni in družbeni položáj economic and social status
biti gospodar položája to be master of the situation
biti v neprijetnem položáju (v žalostnem položáju) to be in an unpleasant position (in a sorry plight)
določiti čemu položáj to locate something
ne biti kos (dorasel) položáju not to be equal to the situation (ali occasion)
on nima (ne zavzema) položája svojega brata he has not his brother's standing
nismo v položáju, da bi mogli narediti drugače we are not in a position to be able to do otherwise
izbrati dober položáj za svojo hišo to choose a fine position (ali site) for one's house
to je komaj izboljšalo naš položáj that has scarcely made us any better off
položáj se je poslabšal the situation has deteriorated
pojasni mu svoj položáj! show him where (ali how) you stand!
razumem tvoj položáj I see how you stand
biti v nejasnem položáju (figurativno) to be up in the air
sedeti v zelo nerodnem položáju to be seated in a very uncomfortable position
položáj je videti brezupen things look desperate
vem, kakšen je položáj (figurativno) I know how the land lies
vreči iz položája to eject, to dislodge, to supplant, to oust
vztrajati na položáju vojska to stick to one's post
on je rešil položáj he saved the situation
umakniti se na vnaprej pripravljene položáje vojska to withdraw to positions prepared beforehand
izrabiti, izkoristiti položáj to make hay while the sun shines, to strike while the iron's hot