Franja

novinarska konferenca stalna zveza
(dogodek) ▸ sajtótájékoztató, sajtóértekezlet, sajtókonferenciaPodrobnosti bodo predstavili na novinarski konferenci v ponedeljek v Ljubljani. ▸ A részleteket a hétfői, ljubljanai sajtókonferencián mutatják be.

novinarski pridevnik
(o novinarjih) ▸ újságírói, sajtóNa novinarska vprašanja ni želel odgovarjati, skrival se je tudi pred fotografi. ▸ Az újságírói kérdésekre nem akart válaszolni, és a fényképészek elől is bujkált.Med avtorji je več znanih slovenskih novinarskih peres. ▸ Néhány cikk több ismert szlovén újságíró tollából származik.Kmalu po dirki je Britanec stopil pred novinarske mikrofone, pri čemer ni mogel skriti svojega razočaranja. ▸ A brit a verseny után rövidesen az újságírók mikrofonja elé lépett: nem tudta leplezni csalódottságát.
Sopomenke: časnikarski
Povezane iztočnice: novinarska konferenca, novinarska tribuna

Noviomagus (po drugih Novomagus, Nivomagus) -ī, f Noviómag (Novómag, Nivómag), mesto Treverov ob cesti iz Augusta Treverorum v Confluentes (zdaj Neumagen): Aus.

novitās -ātis, f (novus)

1. novost, novina, novota, novo, večinoma abstr., poklas. tudi konkr. (naspr. vetustas, antiquitas): Corn., Sen. ph., Plin. iun., Suet., Iust., Amm., Cl., Macr. idr., rei novitas Ci., n. regni V., gratā novitate morandus spectator H., brevitatis novitatisque gratia (mik) Q.; pesn.: n. mundi Lucr. ali anni O. mladoletje, pomlad; v pl.: Plin. iun., Amm.; occ.: novitates … non sunt illae quidem repudiandae Ci. nova poznanstva (prijateljstva).

2. nenavadnost, neobičajnost, nenadnost, presenetljivost: nominum Ci., pugnae C., novitate rei permotus C. po nenavadni (osupljivi) prikazni, n. ornatūs N. nenavadna oprava, id facinus in primis ego memorabile existumo sceleris atque periculi novitate S., n. cibi Lucr., monstri O., adiuta est novitas numine nostra dei O. moje presenetljivo podjetje, početje (= petje), n. coloris Iust., elephantorum Aur.; novitas = res novae novotarjenje, novotarije, spremembe: cupidi novitatis (sc. na predavanjih) Q., e Gallis novitatis metu egresso Amm.; pl. novitates nenavadne prikazni, nenavadne stvari, nenavadno: Plin. iun., novitates aquarum Sen. ph. nenavadne vode, nenavadno vodovje, hae quoque novitatibus victae Plin.

3. occ. novost stanu (rodu), nov stan, stan novega povzdignjenca (homo novus), stan plemiškega novinca (novinca v časti), novo plemstvo, jara gospoda: generis Ci., nemo tum novitati invidebat Ci., contemnunt novitatem meam S., Cicero, vir novitatis nobilissimae Vell., n. familiae Vell., nobilitare nobilitatem suam Vell.

Novius -iī, m Nóvij, italsko moško ime. Poseb.

1. Novius Calavius Novij Kalavij, eden izmed zarotnikov, ki so hoteli l. 314 Kapuo ločiti od Rima: sive timor sive vis conscientiae Calavios Ovium Noviumque — ea capita coniurationis fuerant — … mors haud dubie ab ipsis conscita iudicio subtraxit L.

2. pesnik atelan (atelskih burk) okrog l. 90: Gell., Macr.

3. samogovoreče, a izmišljeno ime nekega plemiškega novinca (Novius: novus = Novak): at Novius collega gradu post me sedet uno (sc. v gledališču) H.

4. Novii Novija, znana oderuha: qui se voltum ferre negat Noviorum posse minoris H.

5. Novius Niger Novij Niger (črni), kvestor za časa Cezarja: Suet.

6. Novius, neki lovec na dediščino: Iuv.

7. Novius Priscus Novij Prisk, konzul l. 78 po Kr, prijatelj Seneke starejšega; l. 65 po Kr. ga je cesar Neron obsodil na pregnanstvo: T. — Fem. Novia -ae Nôvija, Opijanikova soproga: Ci. — Od tod adj. Noviānus 3 Nôvijev: Atellaniolae Marcus Aurelius ap. Fr., fullones Tert.

novorojenček samostalnik
1. (novorojeni otrok) ▸ újszülöttV porodnišnici so povili lepo število novorojenčkov, med katerimi so tako po številu kot teži zmagale deklice. ▸ A szülészeten szép számban jöttek a világra újszülöttek, a lányok számban és súlyban is győztek.
Povezane iztočnice: smrtnost novorojenčkov, umrljivost novorojenčkov

2. (o novi stvari) ▸ nóvum, újdonság
Med novostmi je umetniški vodja in direktor omenil "novorojenčka", teatrske predstave pod skupnim naslovom Gledališče na Gradu. ▸ A művészeti igazgató és művészeti vezető az újdonságok között említette a Színház a Várban gyűjtőnéven futó színházi előadásokat.
Je novorojenček med računalniškimi virusi, ki ti uniči popolnoma vse podatke in življenje spremeni v katastrofo. ▸ Ez egy új számítógépes vírus, amely elpusztítja az összes adatodat és katasztrófává változtatja az életedet.
Seveda je tekla beseda o filmskih tegobah, a le ostaja veselje s filmskimi novorojenčki, ki jih ni tako malo, čeprav ne toliko kot v Veliki Britaniji. ▸ Persze szó esett a gondokról is a filmvilágban, bár az újdonságoknak örülni lehet. Sok van belőlük, bár nem annyi, mint Nagy-Britanniában.

novus (stlat. novos) 3 (iz indoev. *neu̯o- nov; prim. skr. náva = gr. νέος [iz *νέƑος] = sl. nov = hr. nȍv = lit. naũjas [starolit. navas] = got. niujis = stvnem. niuwi = nem. neu = ang. new, lat. novāre = gr. νεᾶν, lat. novitās = gr. νεότης, gr. νεᾱνίας, νεᾱνίσκος mladenič, νεᾱνίκος mlad(eniški), νεᾶνις deklica)

I. v poz.

1. nov (= ki ga, česar prej ni bilo, naspr. antiquus, priscus, vetus), svež, mlad, presen: aedes Pl., frumentum Ci. takoj po žetvi, fruges V., frons V., H., O. sveža, zelena veja (mladika), pabula, herbae O., lac V. presno mleko, sanguis V. vedno na novo privrevajoča, anguis, serpens V. ki se je olevila, consilia V., L., mos Ci., mores Plin. neolikana, ritus, spes, verba H., vitia (naspr. antiquitus tradita) Sen. ph., ius Aur., urbem novam condere V., murus, navis L., monumenta Suet., aestas S. fr., V. mlado poletje, predpoletje, aestas anni nova Gell., vere novo V., Cu. v prvi pomladi, prvo pomlad, cum novo sole V. ko začenja sonce pripekati, v začetku poletja, n. luna Varr., Ci. ep., C., H. mlada luna, mlaj, novus incipit annus O. novo leto; toda: quodcumque mihi donum novus educat annus Tib. novo sadje prinašajoče leto, annus n. Sen. ph. (Apocol.) prvo leto vladanja, aetas O. živa (čila) mladost, nova nupta Ter., O. novoporočenka, mladoporočenka, nevesta, novŏs maritus Ter. ženin, novus maritus et nova nupta, novus maritus cum nova nupta, nova nupta et novus maritus Pl., Varr. ženin in nevesta, nevesta in ženin, nova nuptula Varr. ap. Non. nevestica, civibus veteribus sua restituit, novis bello vacuefactas possessiones divisit N., n. senatus L., n. consules L., Suet., milites novi ali novi milites S., L., Suet. vojaki, ki še niso služili (naspr. veterani), vojaški novinci, novaki, novi dilectus N., novus exercitus veteri iungitur S., proles n. H., possessor villae novus Suet., collegium Suet. na novo urejena, novum genus obsidum Suet., novi rhetores (naspr. veteres oratores) T.; pogosto v zvezi novus et recens mlad in nov (pri tem je novus 3 = ki se je zgodil pred nedavnim, recens pa = ki je šele pred kratkim prešel v navado): O., Plin., exempla nova et recentia T. ki so še v živem spominu (naspr. exempla remota et obliterata), tudi (asindet.): res recens nova Ci. ep. novina, ki mu je nedavno pripadla. — Od tod subst. novum -ī, n novo, novost, novica, novina, novota: affarre aliquid novi Kom., num quidnam novi? Ci., si quid habes novi, iam iam diu nihil novi ad nos afferebatur, auditur nihil novi, nihil novi erat in epistula Ci. ep., nova peregrinaque omnia priscis ac patriis praeferre L., id novum contuens N. nov dogodek, multa in re militari nova attulit N. uvedel je mnoge novosti, vetera novis et quieta turbidis antehabeo T.

2. nov = doslej neznan, nepričakovan, izreden, nenavaden, neobičajen, neslišan, čud(ež)en: flagitium Ter., novum crimen … et ante hunc diem non auditum Ci., novum dicendi genus Ci., res N., consilium N. osupljiv, ars N. na novo iznajdena, novā re perterreri N., nova belli ratio C., furor, pavor, prodigium, crimina V., magistratus L., nova erumpit acies inaudita ante id tempus invisitataque L., factum, navis (Argo), fluctus, semina O., somnia Tib., Sil., libertas, periclum Sil., vectigalia nova atque inaudita Suet., novum benevolentiae genus Aur. epit.; s sup. na -u: novum auditu Val. Max.

3. neizkušen, neizurjen, neizveden, neverziran v čem, neseznanjen s čim, nevešč, nevajen česa: equus Ci. nedresiran, rudis ad partus et nova miles eram O. novinka, ferre novae nares taurorum terga recusant O. tega vonja nevajen nos; z dat.: delictis hostium novus (= ignarus delictorum ab hostibus ante commissorum) T., novus dolori Sil.; z inf.: nova ferre iugum cervix Sil.

4. nov = drugi: Hannibal Ci., Camillus L., Decius H., novus Liber pater Vell., quis novus hic nostris successit sedibus hospes … ? V., (sc. coluber) positis novus exuviis V. ki se je olevil. — Pomni:
a) homo novus ali novus homo: Vell., Auct. b. Afr., tudi subst. novus -ī, m plemiški novinec, novinec v časti, novi povzdignjenec, nov plemič, jar gospod (tj. človek iz neplemenite rodovine, ki se je prvi dokopal do kurulskih časti): me … primum hominem novum consulem fecistis Ci., Catoni, homini ignoto et novo Ci., in Q. Pompeio, novo homine Ci., nobilitas desinat queri populum Romanum hominibus novis industriis lubenter honores mandare semperque mandasse Ci., comparate nunc, Quirites, cum illorum (sc. nobilium) superbia me hominem novum S., novus nemo S., plebes … novos extollebat S., ea tempestate in exercitu nostro fuere complures novi et nobiles S., annus hic erat insignis novi hominis consulatu L., nec finem ante belli habituros, quam consulem vere plebeium, id est hominem novum, fecissent L., patefactus ad consulatum ac triumphos locus novis hominibus videbatur L.
b) res nova novica, novota, novost, pogosteje v pl. res novae novice, novote, novosti: nova res nuntiatur statim consuli Ci., nullā re novā adlatā Ci., investigatio rerum novarum Ci., multas res novas in edictum addidit N.; occ. v pl. novotarije, novotarjenje, državne (politične, ustavne) spremembe, državni (politični, ustavni) prevrat, prekucíja: Suet., Iust., quis tam novarum rerum … cupidus … ? Ci., C. Servilius Ahala Sp. Maelium novis rebus studentem manu sua occidit Ci., cuncta plebes novarum rerum studio Catilinae incepta probabat S., gaudere novis rebus videtur, cui veteres obsunt Lucr., rerum novarum auctores, res novas moliri Vell.; dvoumno: qui res novas quaerit Ci. ep. = novotarjenja in zaklade.
c) tabernae novae, tudi subst. Novae -ārum, f (sc. tabernae) nove menjalnice (na severni strani foruma po požaru l. 210 na novo zgrajene; Veterēs -um, f (sc. tabernae), ki jih požar ni poškodoval, so bile na južni strani foruma): septem tabernae, quae postea quinque, et argentariae, quae nunc novae appellantur, arsere L., sub Novis Ci.
d) tabulae novae ali novae tabulae nove dolžniške knjige = izbris ali znižanje dolgov, ki ga odredi in izvede država: meo beneficio tabulae novae proferentur Ci., duas (sc. leges) promulgavit: unam … aliam tabularum novarum C., ad timorem novarum tabellarum tollendum minuendumque C., Catilina polliceri tabulas novas S., rogationem promulgavit … de tabulis novis L.
e) Nova (nova) via Nova (nova) cesta, ki je vodila od Palatina do Velabra: Varr., Fest., in novam viam versus L. —

II. superl. novissimus 3 (komp. novior se klas. lat. izogiba)

1. časovno najnovejši, najmlajši, zadnji: auxilia, facta Ci. ep., novissimo tempore N., n. proelium C., n. mandata V., verba V., O., n. hora, lux, nox vitae O., luna Plin., valetudo Plin. iun., n. consulatus, liber, n. clausula, fabula, oppugnatio, n. testamentum, n. menses Suet., in senatu novissimus consularium sententiam dixit Suet. zadnji.

2. krajevno skrajen, skrajnji, poslednji, zadnji: qui ne in novissimis quidem erat histrionibus, ad primos pervenit comoedos Ci. med zadnjimi, najnižjimi, n. agmen C. zadnja četa, (četa) zaščitnica, zaledje, zadnje vrste, „zaplečje“, n. acies L. zadnja bojna vrsta, zaledje, „zaplečje“, n. cauda ali n. crura O. zadnji del, konec repa, goleni, terrarum pars paene novissima O., n. mare T.; subst. novissimī -ōrum, m zadnja četa (straža), zadnja bojna vrsta, zadnji del bojne vrste, zaščitnica, zaledje, „zaplečje“: Auct. b. Alx., hi novissimos adorti C.

3. metaf. skrajen = največji, najvišji, najhujši: casus T., unde, quamquam adversus sontes et novissima exempla meritos, miseratio oriebatur T. najhujše kazni; subst. n. pl.: Caesar … a summa spe novissima exspectabat T. najhujše. Od tod adv.

I. v poz.

1. novē nenavadno, neobičajno, izredno, izjemno, na nov (nenavaden, neobičajen) način: Pl., Corn., Sen. rh., Ap., Gell. V enakih pomenih

2. noviter: Fulg., Char., P. F. —

II. v superl. novissimē

1. časovno zadnjič, pred kratkim, nedavno, v najnovejšem (zadnjem) času: Plancus in Ci. ep., Q., Plin. iun., novissume memoriā nostrā … argentum aere solutum est S., saepe … novissime Brutus in Ci. ep.

2. (o vrstnem redu) nazadnje, slednjič, končno, naposled (zlasti pri naštevanju): Cels., Q., Plin. iun., Suet., novissime … suorum invocat fidem atque auxilium Hirt., n. rupto iacuit corpore Ph., primum … deinde … novissime Plancus in Ci. ep., Sen. ph., primum … posthaec … novissime Sen. ph.

nox, noctis, f (indoev. kor. *nóku̯ts, gen. *néku̯ts noč; prim. skr. nák(t) = gr. νύξ, gen. νυκτός = sl. noč = hr. nȏć = lit. naktìs = let. nakts = got. nahts = stvnem. naht = nem. Nacht = ang. night, lat. noctua, nocturnus, gr. νύκτερος, νυκτερινός = nocturnus)

1. noč, nočni čas, tudi večer: caeca Ci. idr., intempesta Ci., V., L., serena Ci. (Arat.), gelida, noctes hibernae V., n. frigida, caliginosa H., aestiva L., pruinosa O., languida Lucan., siderea Val. Fl., sideribus illustris T. jasna, svetla (od zvezd), zvezdna, ultima illa nox Sen. ph. = noč smrti, smrtna noč (prim.: nox illa, quae paene ultima atque aeterna nomini Romano fuerit L.); benigna, novissima Stat.; nocte, pesn. tudi noctī (= noctū, gl. noctū) Ci. ep., N., S., L., O. idr. ponoči (naspr. die, interdiu), aut interdiu aut nocte, nocte an interdiu, interdiu an nocte, interdiu nocte L., nocte dieque O., nocte ac die Plin., interdiu vel nocte Suet., noctibus Suet., Fr., noctibus atque diebus Sen. ph. ali diebus ac noctibus Plin. iun., Suet. ali noctibus diebusque Ps.-Q. ali noctibus … diebus Amm. podnevi in ponoči, ponoči … podnevi, de nocte Ci., Suet. še ponoči, še v teku noči, še pred dnevom, še pred svitom, sub noctem C., Suet. pod noč, pozno zvečer, ante noctem H. pred nočjo, še podnevi, per noctem Plin., Iust. ali per noctes Suet. ponoči, per diem et inter noctem Gell. ponoči, primā nocte C. ko se začne mračiti (nočiti), ob mraku, tudi = primā vigiliā ob prvi (po)nočni straži: hisque praecipit, ut prima nocte … ignīs faciant … atque hos secunda vigilia minuant N., multā nocte Ci. ep., T. ali de multā nocte Ci. ep. v pozni (trdi) noči, pozno ponoči, ad multam noctem C., Suet. ali in multam noctem Suet., Aur. epit. pozno v noč, do trde noči, mediā nocte Ci. ep., Suet., Aur. ali nocte mediā Suet. ali de mediā nocte C., Suet. opolnoči, concubiā nocte (gl. concubius), priore nocte Ci. predvčerajšnjo noč, obductā nocte N. pod krilom (okriljem) noči, v temni noči = obtenta nocte V., diem noctemque N. noč in dan, noctes diesque Pl., Ci. = noctesque et dies Ter. = dies noctesque Ci., C., N. = noctes atque dies Ci., Lucr., V. = noctes et dies Pl., Ci. več dni in noči, noč in dan; quid hoc noctis (= hac nocte) … venis? L., obscurum noctis (= obscura nox) T., incerta noctis T. Star. nox adv. ponoči: si nox furtim faxit Tab. XII ap. Macr., si luci si nox Enn., hinc mediā remis Palinurum pervenio nox Luc. Pooseb. Nox, Noctis f Noč, boginja noči, Kaosova hči, sestra Ereba in po njem mati Etra (Aether) in Furij, bivajoča v podzemlju: Tib., Sen. tr., Val. Fl., Amor, Dolor, Metus … Hesperides, Somnia, quos omnes Erebo et Nocte natos ferunt Ci., Nox atra polum bigis subvecta tenebat V., iam Nox (po nekaterih izdajah nox) inducere terris umbras et caelo diffundere signa parabat H., Nox caelum sparserat astris O., sorores Nocte genitae O.

2. meton. nočni počitek, nočni pokoj, spanje, spanec, sen, sanje: nec umquam … oculisve aut pectore noctem accipit V., nox Aenean somnusque reliquit V., multā nocte Sil. v trdnem spanju (spancu), talia vociferans noctem exturbabat Stat., noctem retractare Stat. sen, sanje, nostras terrentem noctes Stat., nox non ebria, sed soluta curis Mart.; occ.
a) nočno delo, nočni posel: hac nostras exsolvat imagine noctes (po nekaterih izdajah cartas) Val. Fl., noctes Atticae Gell. (naslov Gelijevega dela).
b) nočno spolno občevanje, nočni spolni odnos, nočna spolna združitev: Ci. ep., offendi ibi militem eius (sc. mulieris) noctem orantem Ter., non feret (sc. Flaccus) assiduas potiori te dare noctes H., noctem poscere, rogare, locare O., saepe nega noctes O., noctem alicui polliceri Suet., noctium vices dividere Iust.; od tod non viduas iacere noctes Cat. noči ne preležavati sam.
c) nočna slovesnost, skrivni nočni obredi, nočni misteriji (v Elevzini): noctes initiorum sacratae Iust.
d) ponočevanje, nočno kričanje (vpitje): omnis et insanā semita nocte sonat Pr.

3. metaf.
a) tema, temina, temačnost, mrak, mračnost kakega kraja, poseb. zaradi deževnega vremena ali nevihte, nevihta, vihra, slabo vreme: Pr., Sen. ph., usque adeo tetra nimborum nocte coorta Lucr., atra, fumifera V., Erebi nox profunda V., Tartarea n. Val. Fl., propinquanti noctem inplicat Val. Fl., noctem paventes timidi navitae Ci. poet., noxque super campos telis conserta pependit Lucan.; pren.: quae (sc. philosophia) lucem eriperet et quasi noctem quandam rebus offunderet Ci.
b) senca: veteris sub nocte cupressi Val. Fl.
c) podzemlje: ire per umbras … noctemque profundam V., descendere nocti Sil., arbiter noctis Cl.
d) noč oči, slepost, slepota: Ps.-Q., trahens inopem sub nocte senectam O., nox oculis pavido venit oborta metu O., ego vero non video, nox oboritur et crassa caligo Sen. ph. ap. Q., sceleri haec meo parum alta nox est Sen. tr.
e) smrtna noč = smrt: lumina nox clausit O., in aeternam clauduntur lumina noctem V., iam te premet nox H., nos omnes una manet nox H., nox est perpetua una dormienda Cat., nox subit atque oculos vastae obduxere tenebrae Lucan., nocte obitā Sil.

4. pren.
a) temnost = nejasnost, nerazumljivost: mei versus aliquantum noctis habebunt O.
b) duševna tem(ot)a, duševna slepota, nerazum(nost), nespametnost, zaslepljenost, zmota: animi O., quantum mortalia pectora caecae noctis habent! O.
c) pozaba, pozabljenje: obicere noctem peccatis H., multāque oppressum nocte pudorem Sil.
d) zmota, zmešnjava, žalostno stanje, žalosten položaj, žalostne okoliščine (razmere): etsi doleo me … in hanc rei publicae noctem incidisse Ci., rei publicae offusa nox Ci., nox ingens scelerum Lucan.

noxa -ae, f (nocēre; prim. necō)

I. škoda, ki jo kdo dela ali trpi, kvar: noxam pecuniā luere L., noxae esse alicui S., Suet. v škodo biti komu, škoditi komu, si qua clades incidisset, desertori magis quam deserto noxae (po novejših izdajah noxiae) fore L., si domos abire, publica fide accepta nihil eam rem noxae (po novejših izdajah noxiae) futuram L., reo esse noxae T., sine ulla noxa Cels. brez sleherne škode, sine ullius noxa T. ne da bi bil kdo poškodovan, sine ullius urbis noxa L. ne da bi kako mesto (u)trpelo škodo, sine noxa Suet. brez škode, brez nesreče, minore noxa Plin., in noxam publicam conspirare Amm., noxam capere, concipere, contrahere Col. škodo trpeti, biti oškodovan; v pl.: tristes pellere a foribus noxas O., citra vulnerum noxas Amm.; occ. škodljivost = nagnjenost k škodovanju: Diomeden dispensatorem … maluit timiditatis arguere quam noxae Suet. —

II. meton.

1. = kar škoduje
a) kvarno (škodljivo, slabo, krivično, nemoralno) dejanje, krivda, greh, pregreha, pregrešek, prekršek, prestopek, hudodelstvo, zločin: in noxa esse Ter., L. kriv biti (česa), in aliqua noxa (po drugih noxia) comprehendi C., unius ob noxam … Aiacis Oilei V., n. capitalis L., avertendo noxam ab coacta in auctorem delicti L., sine noxam, cuius arguimur, nos purgare L., noxae conscius, noxae reus, noxae damnatus L., eiusdem noxae participes Cu. sokrivci, noxam merere L. ali admittere Q. ali committere Dig. zagrešiti kaj, pregrešiti se, nakopati si krivdo, si servus noxam nocuit Tab. XII če je kaj zagrešil, noxae conscientia T. vzajemna zavest krivde, noxae admonere Suet., ob quam noxam Iust., noxae appellatione omne delictum continetur G.; v pl.: quem noxarum conscientia stimulabat Amm.
b) konkr. škodujoči predmet, córpus delícti (kórpus delíkti) = kaznivo dejanje zadevajoča stvar, stvar, ki se tiče hudodelstva, dokaz(ilo): noxam dedere, noxae deditio Icti.; tudi o osebi = zločinec: noxa est corpus, quod nocuit, id est servus Iustin. Inst.

2. occ. kazen: dēdī noxae inimico L. v kazen, noxae tibi deditus hostis O., noxae dedere Dig., Amm., non noxae eximitur Q. Fabius L., noxā liberari, noxā pecuniāque exsolvi L., vacare omni noxā Cels., noxam merere Petr., orbem noxā solvere Dig., noxae accipere aliquem Amm. v kazen.

noxius 3 (noxa)

1. škodljiv, kvaren, slab: civis Ci., corpora V., spicula, tela O., bis noxia tela Sil., animal Sen. ph., animalia Col. = mrčes, araneus aculeo noxius Plin., venena Cl.; z dat.: crimina noxia cordi V., fumus noxius oculis Hier.

2. kakega zločina, hudodelstva kriv, kazni vreden, zločinski, hudodelski: urges quasi pro noxio Pl. kakor da bi bil (jaz) zločinec, n. nobilitas S., multos … noxios iudicavit L., n. corda, lumina O., de lapide noxius Col. = malovreden, kazni vreden suženj, homines n. Sen. ph. krivci, hudodelci, zločinci, inter duos noxius, qui ob latrocinia damnati erant Lact.; z gen.: coniurationis T., facinoris Ulp. (Dig.), omnibus omnium (sc. rerum) noxior (po novejših izdajah omnibus reis aerumnosior) Sen. ph. v vsakem oziru bolj kriv; z abl.: in Faliscos eodem noxios crimine vis belli conversa est L. — Od tod subst.

1. noxia -ae, f
a) škoda, kvar: veneni Plin., noxiae esse alicui Dig. v škodo biti komu, škoditi (škodovati) komu, inpubem praetoris arbitratu verberari noxiamve duplionemve decerni Tab. XII ap. Plin., noxiam ab his factam sarciri Tab. XII ap. Gell., noxiam nocere Dig. ali noxiam committere Dig. škodo prizade(va)ti, škodo narediti (delati), noxia, ut Ser. Sulpicius Rufus ait, damnum significat, apud poëtas autem et oratores ponitur pro culpa Fest.; v pl.: Amm., noxias inferre Plin.
b) kvarno (škodljivo, slabo, krivično, nemoralno) dejanje, krivda, greh, pregreha, pregrešek, prekršek, prestopek, hudodelstvo, zločin: in noxia esse Pl. kriv biti (česa), noxiam remittere, in noxia tenere, noxiā carēre Pl., noxiam dimittere Ter., noxiam defendere Ter. odklanjati, zavračati, extra noxiam esse Ter., adeo neminem noxiae paenitebat L., si qua clades incidisset, desertori magis quam deserto noxiae fore L. se bo štelo v krivdo, alia omnis penes milites noxia erat L.; v pl.: noxiis vacuum esse Pl., leves noxiae Ter., quod in minimis noxiis … primum quaeritur, quae causa maleficii fuerit, id Erucius in parricidio quaeri non putat oportere Ci., privatae noxiae L.

2. noxiī -ōrum, m krivci, hudodelci, zločinci: N., S., L., Col., Suet., Aur.

Opomba: Noxia -ae, f je pogosto inačica za noxa -ae, f; prim. noxa.

nūbēs -is, gen. pl. -ium, f

1. oblak, zlasti deževni oblak, oblačíca: Lucan., Val. Fl., Stat., Suet. idr., atra Pl., Lucr., Plin. iun., atra nubes condidit lunam H., nigra V., qui sub nube solem non ferunt Ci., in nubem cogitur aër V., aër concretus in nubes cogitur Ci., nubem pellere Ci. (Arat.), nube pulsā O., nubes fugare V., graves imbre nubes L., effusus nubibus imber V., sub nube V. v zraku, per nubem V. skozi zrak, caput attollere in nubes Sil. proti nebu; occ. oblak o tem, kar se kakor oblak dviga v zrak, npr. oblak prahu, prašína, oblak dima, val dima: n. pulveris V., L., Cu., Sil., Amm. ali n. pulverulenta V. ali pulverea n. Sil., interdumque (sc. Aetna) atram prorumpit ad aethera nubem V., fumus ingens velut quadam nube absconderat caelum Cu., Sabaeae nubes Stat. oblaki kadila.

2. metaf.
a) oblak = veliko število, (gosta) množica, tolpa, jata, krdelo: velut nubes levium telorum coniecta L., n. iaculorum Sil., armorum Stat., missilium, sagittarum Amm., raucarum volucrum V., factā nube V. po strnitvi v jato, V. (o pticah), lactea columbarum n. Prud., apium V., Sil. roji, locustarum L., peditum equitumque L., ut procul inmensam campo consurgere nubem … conspexit Lucan., alarum coniuncta signa … nube ipsā operient … equites equosque T., nubes densa Laconum Sil., Marmarica (= Carthaginiensium) n. Sil., atra belli (= vojske) n. Sil. (5, 376), bellorum pulverea n. Stat., Cocytia (= Harpyiarum) nubes (po nekaterih izdajah pubes) Val. Fl., n. ignium Amm.
b) motnost, medlost na kovinah in draguljih (prim. sl. „mát“): nubem discutere Plin., maculosa n. Plin.
c) tanko, prozorno ogrinjalo, tanka obleka: n. obsoleta Ps.-Q.

3. pren.
a) zakrivajoče zastiralo, koprena, zavoj: fraudibus obice nubem H.
b) (p)omračitev, zamračitev, zameglitev: Aus., Cl., timoris Lucan., meri Val. Fl. pijanost, soporis Val. Fl. zamračitev spanja, mortis Stat., frontis Stat. slepota, comae Stat. senca.
c) oblak resnosti ali žalosti na čelu, resnost, žalost: deme supercilio nubem H., hanc tristitiae nubem discutere Val. Max., nec nubem frontis amabat Sil.
d) žalosten položaj, žalostno stanje, žalostne razmere: rei publicae tenebrae, nubes, procellae Ci., pars vitae tristi cetera nube vacet O.
e) nastajajoča, porajajoča se nesreča: cladis Sil., belli Sil. (16, 645), Iust., nubem belli sustinere V. bojno grmenje.
f) oblak = nebistvena (nepomembna, nična) stvar: dum … nubēs et inania captet H.

Opomba: Nenavaden abl. sg. nūbī (v eliziji): ubi e nubi in nubem vis incidit ardens fulminis Lucr. — Star. soobl. nūbs, nūbis, f: L. Andr. ap. Serv., Aus., It., Iuvenc.

nudillo moški spol prstni členek

golpear (Ilamar) con los nudillos (po)trkati

nuez (množina: nueces) ženski spol oreh, laški oreh; glasovalna kroglica

nuez (de Adám) Adamovo jabolko, grgavec
nuez de agallas šiška
nuez de coco kokosov oreh
nuez de especia, nuez moscada muškatni oreh
cara de nuez naguban obraz
apretar a uno la nuez koga (za)daviti
cascar nueces orehe treti
cascarle a uno las nueces po glavi koga tolči; koga s tehtnimi argumenti prisiliti k molku
mucho ruido, pocas nueces mnogo hrupa za nič

nȕgao -gla m, mn. nȕglovi dial. kot: svi nuglovi punani praznova po vseh kotih polno revežev

nūgi-gerulus -ī, m (nūgae in gerulus) „burkonosec“, lažnivi sel, ustež: ubi nugigerulis (po nekaterih izdajah nugivendis) res soluta est omnibus, ibi ad postremum cedit miles, aes petit Pl. (Aulul. 525)., Isid.

nuj|a ženski spol (-e …)

1. (sila) die Not
zakon iz nuje/zakon po sili die [Mußehe] Mussehe
brez nuje ohne Not

2. (stiska) die Not, der Notzustand
v nuji (v skrajni sili) Not-
(operacija/poseg der Noteingriff)

3.
notranja nuja innerer Zwang

num (iz *nŭm ali *nun; prim. skr. nú, gr. νύ, νύν, νῦν, lat. nunc = got. nu)

I. časovni adv. zdaj, sedaj, ohranjen v (večinoma pesn.) adv. etiamnum še zdaj. —

II. vprašalnica

1. v neodvisnih vprašalnih stavkih, na katere se pričakuje nikalen odgovor = mar, ali mar, ali res, ali pač (v iron. vprašanjih tudi samo pač), pa ne da (bi), pa menda (ja) ne, pa vendar (ja) ne: num negare audes? Ci., num barbarorum Romulus rex fuit? Ci.; tudi v odvisnem govoru: quod si veteris contumeliae oblivisci vellet, num etiam recentium iniuriarum memoriam deponere posse? C.; pri Kom. v zvezi z nam = pa menda (ja) ne, pa vendar (ja) ne, pa ne da (bi): numnam illa, quaeso, parturit? Ter., num illa me nam sequitur? Pl.; v povezavi z vprašalnico ne: deum ipsum numne vidistis? Ci.; pogosto v povezavi z enklitičnim nedoločnim quis, quid, quandō idr.: numquem tribunum servi pulsaverunt? Ci., numquid horum dicere audes? Ci., numquid duas habetis patrias? Ci. (v tem stavku je quid le znamenje vprašanja, ne pomeni nič posebnega in ga torej ne slovenimo) pa menda ja nimate … ?, pa vendar nimate … ?, numquid vis? Pl., H. (poslovilno reklo odhajajočemu) = ali želiš sicer še kaj?, num quidnam novi? Ci.; num non = nonne: num non vis obviam hisce ire? Pl.

2. v odvisnih vprašalnih stavkih (ne meri vselej na nikalen odgovor in se nav. ne razlikuje od vprašalnice ne) = ali (res)? mar (res)?: Lacedaemonii Philippo minitante … se omnia … prohibiturum, quaesiverunt, num se esset etiam mori prohibiturus Ci. ali hoče morda celo … ; toda popolnoma splošno: quaesivi ex eo, num in senatum esset venturus Ci., propere sibi nuntiaret, num … undique obsideretur N., iusserunt speculari, num sollicitati animi ab rege essent L.; pogosto v povezavi z enklitičnim nedoločnim quis, quando idr.: interrogantur, numquo crimine sint accusati Ci., exsistit autem … quaedam quaestio … numquando (po drugih num quando) amici novi … veteribus sint anteponendi Ci.

number¹ [nʌ́mbə] samostalnik
število, številka; zvezek, številka (revije, časopisa)
slovnica število (in the singular number)
točka programa
glasba, sleng popevka, ritem
poetično, množina stihi
sleng tip, patron

figurativno back number pozabljen (zastarel) človek (stvar)
science of numbers aritmetika
number one ego, jaz; navtika prvi častnik
golden number število, po katerem se izračuna datum Velike noči
ekonomija to raise to the full number kompletirati, popolniti
to appear in numbers izhajati v zvezkih
issued in numbers izdano v nadaljevankah, izdano v zvezkih
in round numbers okroglo
in number številčno, po številu
times without number neštetokrat
numbers of times često; vedno znova
without number neštevilno
pogovorno to have (got) s.o.'s number koga dobro poznati, koga do dna spregledati
to look after (ali take care of) number one misliti le na lastno korist
to lose the number of one's mess umreti
his number is (ali goes) up dnevi so mu šteti
one of their number nekdo iz njihove sredine
he is not of our number ne spada k nam
he is my opposite number in London on ima v Londonu isti položaj kot jaz tukaj

nūmen -inis, n (nuere; prim. gr. νεύω, νεῦμα) „s kimanjem naznačena volja“, od tod

1. namig, mig, povelje, ukaz, zapoved, volja: numen est imperium ab nutu Varr., n. senatūs Ci., n. vestrum (sc. populi Romani) Ci., adnuite, patres conscripti, nutum numenque vestrum invictum Campanis L., n. dominae O., numen Caesareum flectere O.

2. occ. božansko (božje) povelje, božja zapoved, božja volja: cuius (sc. dei) numini parent omnia Ci., mundum censent regi numine deorum Ci., prodigia Cereris numen declarant Ci., nihil enim rerum humanarum sine deorum numine geri putabant N., cum animadverterent deûm numen facere secum N. da je sklep bogov na njegovi strani, numine vestro V. z vašim dovoljenjem, numine sine meo V. zoper mojo voljo; pl. pogosto o pojavih volje enega božanstva: Iovis, Phoebi numina V. Poseb. namig ali opominjajoči izrek bogov, prerokba (v tem pomenu nav. v pl.): cuncti suaserunt numine dii Italiam petere V., quae sint ea numine divom flagitat V., stupefactus numine V. prestrašen ob (Askanijevem) izreku (za katerega je Enej mislil, da je bil podan po božjem navdihu).

3. delujoča božanska (božja) moč, božanska (božja) mogočnost, božanska (božja) oblast, čudežno delovanje (udejstvovanje, posredovanje) bogov, božja milost, božja prijaznost, božja naklonjenost: qui (sc. dii) suo numine atque auxilio sua templa atque urbis tecta defendunt Ci., inimicaque Troiae numina magna deûm V., vestro in numine Troia est V. pod vašim varstvom, simulatum n. Bacchi V. bakhovska besnost, in hostiles domos iram atque numen vertite! H.

4. meton.
a) (o pravih bogovih) božanstvo ali božje bitje (= gr. δαίμων; deus = ϑεός je božanstvo kot oseba), božansko (božje) veličastje: n. sanctum V., n. Iunonis adorare V., pia numina V., numina laeva V. nemila, haud numine nostro V. ko božanstvo ni bilo na naši strani (= ko je bilo naklonjeno drugim), reducere numen V. (o paladiju), numina montis, numina montana O., simulacra numinum Plin. iun.; pl. tudi o enem božanstvu: nate (sc. Amor), supplex tua numina posco V., Dianae non movenda numina H.; krščansko božanstvo, krščanski bog = Bog: Amm., Prud.
b) o manih ljubljenih oseb: iuro … per illos manes, numina mei doloris Q.
c) v cesarski dobi o cesarjih idr. pobožanstvenih osebah = božansko (božje) veličanstvo, visokost, božanskost: Augusti mortale fuit corpus, in aetherias numen abiit domos O., violatum numen Augusti T., numen Othonis T., per numen Drusillae deierare Suet.
d) metaf. o stvareh: quanta potestas, quanta maiestas, quantum denique numen sit historiae Plin. iun. božansko delovanje.

Numēnius -iī, m (Νουμήνιος) Numénij, gr. moško ime.

1. namestnik kralja Antioha in upravitelj na ozemlju Mesene: Plin.

2. eden od poslancev iz Hene in priča proti Veru: Ci.

3. poslanec kraljev Ptolemaja VI. in VII. v Rim, da se je zahvalil senatu za pomoč proti Antiohu IV.: L.

4. iz Herakleje, učenec zdravnika Dievha, vir za Celzijeve recepte: Cels.

5. iz Apameje, filozof platonik (po drugih pitagorejec): Macr.