Franja

Ninos (Ninus) -ī, f (Νίνος) Nínos

1. prastaro glavno mesto Asirije, vzhodno od reke Tigris nasproti Mosula, pri poznejših piscih imenovano (po hebr. Niniveh) Nōnivē ali Ninevē, porušeno l. 606 (gl. tudi Nōnivē): Lucan., Plin., T. Heros eponymos mesta Ninus -ī, m (Νίνος) Nínos, Belov sin, ki je (po stari bajki) s svojo soprogo Semiramido ustanovil mesto Ninos (Ninive): O., Cu., Iust., Aug.

2. Ninus -ī, f Nínos, drugo ime frigijskega mesta Hierapolis (Hierapola, Hierapolis): Amm.

Nisibis -is, acc. -in, abl. -ī, f (Νίσιβις) Nísibis

1. mesto v Mezopotamiji (zdaj Nisibin): Plin. (po nekaterih izdajah acc. Nesebin), T., Amm. Od tod preb. Nisibēnī -ōrum, m (Νισιβηνοί) Nisibéni: Amm.

2. mesto v Ariji ob Propamizovem vznožju: Amm.

nīsus¹ (starejše nīxus) -ūs, m (nītī)

1. opiranje, oprtje, upiranje, uprtje, napor, zagon: hastas certo ictu, ut forte libero nisu, mittit Cu., quas (sc. sagittas) emittunt maiore nisu quam effectu Cu., ne tela quidem conati nisu vibrare poterunt Cu., rotae maiore nisu in salebras inciderunt Sen. ph. z večjim pritiskom; occ.
a) vzpenjanje, plezanje: nisus per saxa S., dubia nisui S.; pren.: hic (sc. Cicero) in sublime cucurrit et ad summum non pervenit nisu, sed impetu Q. in vrha ni dosegel (na vrh ni dospel) plezaje, ampak v enem zaletu.
b) nastop(anje), ustop(anje): pedetemptim et sedulo nisu Pac. ap. Ci., stat gravis Entellus nisuque immotus eodem V. na istem stolu.
c) vzlet, (po)let: claudicat extemplo pinnarum nisus innanis Luct., hic dense primum rapido pulcherrima nisu sistit V., vernique … insolitos docuere nisus venti paventem (sc. Iovis alitem) H.
d) gibanje, kroženje, okret, obrat zvezd: in aethere autem astra volvuntur, quae se … nisu suo globata (po drugih: conglobata) continent Ci.
e) porodne bolečine (težave), popadki, porod, rojevanje, porajanje: fetus nixibus edunt V., hunc stirps Oceani maturis nixibus Aethra edidit O., in medio nisu viscera rumpta forent O., quam laboriosi nixus fuissent Gell., parientium nixus Fest.
f) napor tistega, ki hoče bljuvati, napenjanje k bljuvanju, želja po bljuvanju: tamquam nisus evomentis adiuvaret T.

2. metaf. napor, prizadevanje, trud, zagon: nec suo nisu studiis insistunt Q., quo nisu, quibus clamoribus expostulatum est, ne … Plin. iun. s kakšnim pritiskom, s kakšnim vpitjem se je od tebe zahtevalo.

Nīsus² -ī, m (Νῖσος) Nísos

1. Pandionov sin, kralj v Megari; hči Skila (Scylla) mu je odstrigla škrlatne lase in jih dala njegovemu sovražniku, svojemu ljubimcu, Minosu; nato je bil Nisos spremenjen v jezersko postojno (po drugih v skobca), Skila pa v neko drugo ujedo (ciris): V., O. Od tod adj.
a) Nīsaeus 3 (Νισαῖος) Nísov, iz Nísovega rodu: Nisaei canes O., filia purpureos Niso furata capillos pube premit rabidos ingenibusque canes O. (prim. opombo spodaj).
b) Nīsēius 3 (Νισηίος) Nísov: Ps.-V. (Ciris), virgo Niseia (= Nisova hči Skila) O.
c) Nisias -adis, f (Νισιάς) Nísova, nísovska, pesn. mégarska: Nisiades matres Nisiadesque nurus O.; patron. Niseis -eidis, f (Νισηίς) Niséida, Nisova hči Skila (a včasih zamenjevana s Forkisovo hčerjo Skilo): praeterita cautus Niseide navita gaudet O.

2. Trojanec, Hifarkov sin, Enejev tovariš in Evrialov prijatelj: V. (Aen. V, 294 in nasl.).

Opomba: O. in tudi drugi pesniki pogosto zamenjujejo Nisovo hčer Skilo z istoimen(sk)o Forkisovo hčerjo (gl. Scylla).

nìt (níti) f

1. filo (pl. m fili, pl. f fila):
presti, sukati nit filare, torcere il filo
bombažna, svilena nit filo di cotone, di seta
zlate niti fili d'oro

2. pren. filo:
nit pogovora il filo del discorso
pren. Ariadnina nit filo di Arianna
pren. presti niti človekove usode tessere i fili del destino umano
pren. prestriči, pretrgati nit življenja causare la morte
pren. zmešati komu vse niti mandare a monte i piani di qcn.
pren. njegovo življenje visi na niti la sua vita è appesa a un filo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tekst. efektna nit filo ritorto fantasia
tekst. osnovna, votkovna nit filo di ordito, di trama
med. kirurška nit sutura, catgut
bot. prašnična nit filamento
tekst. nit iz grobe svile capitone
nit za bisere infilaperle

3. zool.
živa nit gordio (Gordius aquaticus) bot. nervo
PREGOVORI:
zdravje po niti gor, po curku dol il male viene a carrate e va via a once

nitidus 3, adv. -ē (nitēre)

1. masten, gladek: quos pexo capillo nitidos … videtis Ci., caesaries n. V., coma nitidissima nardo O., palaestra O. (ker so se borci natirali z oljem), si bene floruerint oleae, nitidissimus annus O. prav mastno, tj. z oljem prav bogato leto, (sc. anguis) nitidus iuventā V. mladostno gladka (po levitvi).

2.
a) (po)rejen, debel, tolst, zdrav: si … pecudis iecur nitidum atque plenum est Ci., iumenta N., equi V., equus parum nitidus Gell., vaca O., me pinguem et nitidum vises H., rusticus Tib., virium robur plenius nitidiusque L.; (o nasadih in rastl.) bujen, bohoten, cvetoč, rodoviten: quos ego campos antea collesque nitidissimos viridissimosque vidissem, hos ita vastatos nunc ac desertos videbam, ut … Ci., nitidae fruges Lucr., nitidissima arboris pars Plin.
b) lep, zal, čeden, ličen, brhek; femina Pl., si nitidior sis filiae nuptiis Pl., ex nitido fit rusticus H. iz brhkega meščana, iuvenis volsus et nitidus Hier., miles veste nitidus Veg.

3. sveteč se, svetel, bleščeč: nitidiae ut aedes meae sint Pl., in picturis … alius nitidā laetā collustratā (sc. formā) delectatur Ci., nitidis (sc. od marmorja) fundata pecunia villis H., ebur n. O., aries nitidissimus auro O., n. dies O. jasen, aether Val. Fl., sol caput nitidum ferrugine texit V.

4. metaf. sijajen, imeniten, odličen, čeden, ličen, čist: oratio, genus verborum Ci., verba nitidiora Ci., quae verba nitidiore in parte videntur sordida Q., nitida illa et curata vox Q., Isocrates in diverso dicendi genere nitidus et comptus Q., nitidioris vitae instrumenta Plin., nitidae res Iuv. čisto življenje, nitidus sensus Cl.; adv. nitide nitere, cenare, accipere aliquem Pl., ros marinum colliges nitidissime in prato Marc.

nītor¹, nītī, nīsus (starejše nīxus) sum (nītor iz *ni(g)u̯itor, indoev. kor. *kneigu̯h nagniti (nagibati) se; prim. gr. γνύξ z upognjenimi koleni, lat. cōnīvēre, got. kneiwan = stvnem. knīgan = nem. sich neigen; gnitus et gnixus a genibus prisci dixerunt P. F.)

I.

1. opreti (opirati) se, upreti (upirati) se, nasloniti (naslanjati) se na kaj, ob kaj; z abl. ali z in z acc. ali abl.: genibus Pl., L. klečati, laevo in femine Pl., stetit soleatus praetor populi Romani … mulierculā nixus Ci., ut stirpibus suis niteretur Ci., nixa fibris stirpium Ci., niti hastili Ci ali hasta V. podpreti (podpirati) se s kopjem, n. in hastam V. opreti (opirati) se na sulico, baculo nixus O., axis nitens sub pondere V., Nīxus genu Ci. (Arat.) ali in genibus Vitr. (ozvezdje) Niks, Klečeči (gl. Engonasi(n)); abs.: sudans nitendo Poeta ap. Ci., partes aequaliter nituntur Ci.; occ.
a) vzravna(va)ti se, dvigniti (dvigati) se, vzpe(nja)ti se: niti modo et statim concĭdere S., dum consurgit ac nititur, inter manus sublevantium exstinctus est Suet.
b) ustaliti (ustaljevati) se, utrditi (utrjevati) se, držati se, ne umakniti (ne umikati) se: tamen virtute et patientiā nitebantur atque omnia vulnera sustinebant C.
c) stopiti (stopati) (na noge, na kaj): anguem pressit humi nitens V.; podobno: serpens … simul ac primum niti possunt, aquam persequuntur Ci. brž ko začnejo lesti.
d) o napornem telesnem gibanju α) nape(nja)ti se (npr. pri telesnem iztrebljanju): Suet. (Vespasian. 20). β) utruditi (utrujati) se: niti corporibus et ea huc illuc quasi vitabundi aut iacientes agitare S. γ) „truditi se“ = biti v porodnih bolečinah, rojevati, porajati: inceptos tenuerunt carmina partūs: nitor O., de qua pariens arbore nixa dea est O. (prim. Nīxī)
e) (po zraku) zibati se, plavati, viseti, lebdeti: paribus nitens Cyllenius alis constitit V.

2. metaf.
a) opreti (opirati) se, osloniti (oslanjati) se, nasloniti (naslanjati) se na kaj, stati na čem: cuius in vita nitebatur salus civitatis Ci., si quis autem hoc uno nititur, quod sit ignobilis Ci., quod Darii regno ipsorum niteretur dominatio N., nixus in hoc uno novitatis nomine inani Lucr., nitatur quibus fundamentis summa salutis Lucr.
b) zanesti (zanašati) se na koga ali kaj, zaupati komu ali čemu: Carthago nixa duabus Hispaniis Ci., est igitur adulescentis maiores natu vereri exque iis deligere optimos et probatissimos, quorum consilio atque auctoritate nitatur Ci., Galli insidiis non nituntur C., n. animo C., spe Cat. —

II.

1. (upirajoč se) kam (poseb. naprej) siliti, riniti, tiščati: nitere porro H. rini se (naprej), nitor in adversum O. upiram se proti, aquae in interiora nituntur Plin., corporibus et umbonibus niti T.; occ. kam skušati dospeti, vzpeti (vzpenjati) se, popeti (popenjati) se (kvišku), dvigniti (dvigovati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, (z)lesti, vzleteti (vzletati), vzplavati: ardua per loca Pac. fr. ali samo per ardua Cu., fuge credere … in medium summae quod dicunt omnia niti Lucr., quod in medium sint omnia nixa Lucr., sursum nitier (= niti) Lucr., sub ipsos postes nituntur gradibus V., poma ad sidera nituntur V., quot aves motis nitantur in aëra (po nekaterih izdajah in aëre) pennis O., miles rupes oneratus in altas nititur Lucan., quā septimani dum nituntur T.

2. metaf.
a) truditi se, prizadevati si za kaj, skušati doseči, hlepeti, stremeti po čem, gnati se, poganjati se za čim, (po)segati po čem, težiti za čim: quod quidem ni ita se haberet … haud optimi cuiusque animus maxime ad immortalitatem et gloriam niteretur Ci., n. ad sollicitanda civitates C., ad summa Q., ad maiora T., nitimur in vestitum semper cupimusque negata O.; s samim acc.: ut tantam urbem … niti deberet Iul. Val. začeti graditi.
b) prizadevati se (prizadevati si), truditi se, vse moči (vse žile) nape(nja)ti, potezati se, potegovati se, poganjati se za koga, za kaj, za čim, delati pri čem: tantum quiaque nitamur, quantum potest Ci., magnā vi uterque nitebatur C., idem in nitendo, cum semel annuisset, tantā erat curā, ut … N., n. de causa regia Ci., pro libertate nonne summa ope nitemini? S. ali se ne boste … bojevali?, cum pro Laelio niteretur L. ko se je zavzemal za Lelija, niti adversus foedera naturae Lucr. ali contra verum S. ali samo contra niti T. upirati se komu ali čemu, nasproti delati, nasprotovati, nihil contra aliquem n. S. ničesar ne storiti (ukreniti) zoper koga, nihil contra se regem nisurum (po drugih ausurum) existimabat C.; z inf.: gradum proferre pedum Enn. fr., armis de vita certatim dimicare Sis. fr., ut … patriam recuperare niterentur N., prorumpere n. C., qui nitebantur perrumpere impetum fluminis L., summā vi Cirtam inrumpere nititur S., ingenio nitor non periisse meo O., sacra Samothracum visere nitentem obvii aquilonis depulere T.; s finalnim stavkom: unus Miltiadi maxime nitebatur, ut primo quoque tempore castra fierent N., alii praemio inducti singulos ex senatu ambiundo nitebantur, ne gravius in eum consulteretur S., nitenti, ut sensus suos penitus abderet T.; z ACI = poskusiti (poskušati) dokazati: nitamur igitur nihil posse percipi Ci.

Opomba: Imp. act. nītitō: Ci. fr.

niz²

niz brdo cuesta abajo; (po vodi) río abajo

niz|ek (-ka, -ko) niedrig (tudi figurativno); tief, [tiefstehend] tief stehend, tiefliegend; flach; klein
nizke postave klein von Wuchs, kleinwüchsig, kleingewachsen
nizka obala geografija die Flachküste
nizki breg geografija das Flachufer
nizko gorstvo geografija niedriges Gebirge
Nieder- (vodostaj das Niederwasser), nieder- (z nizkim številom vrtljajev niedertourig), -niedrig (po rangu rangniedrig)
z nizkim tališčem niedrigschmelzend
z nizkim vreliščem leichtsiedend
z nizko naklado auflagenschwach
nizki … rastlinstvo, botanika Zwerg-

nízek bas, peu élevé ; (sloj) inférieur, humble, obscur ; (misli…) vil, trivial, vulgaire, abject ; (cene) bas, modéré, modique

nizkega rodu d'humble origine
po najnižji ceni au plus juste prix, au prix le plus bas (ali minimum)
nizko leteti voler bas

nízek bajo

po nizki ceni a bajo precio
po najnižji ceni a precio ínfimo
šolski nižji razredi los grados elementales
nizek pritisk (napetost) baja presión f (tensión f)
nizko leteti volar bajo

nizka cena ženski spol der Billigpreis
smešno nizka cena der Spottpreis
nakup po zelo nizki ceni der Ramschkauf

nizkofrekvenčen pridevnik
(o frekvenci) ▸ alacsony frekvenciájúZaznavajo predvsem nizkofrekvenčne zvoke, ki potujejo po vodi. ▸ Elsősorban a vízben terjedő alacsony frekvenciájú hangokat érzékelik.

nizozemsko prislov
1. (o jeziku) ▸ hollandul
Do takrat je Truth govorila samo nizozemsko. ▸ Truth addig csak hollandul beszélt.
Belgija je majhna kraljevina, razdeljena na južni, valonski del, ki govori francosko, in severni, flamski del, ki se sporazumeva po nizozemsko. ▸ Belgium apró királyság, amely déli, francia nyelvű vallon, és északi, flamand részre osztható, ahol hollandul beszélnek.

2. (o načinu ali stilu) ▸ holland
Rešitev po nizozemsko: Da bi čistili mestne ulice, alkoholikom plačajo s pivom. ▸ A holland megoldás: azért, hogy tisztítsák a város utcáit, az alkoholistáknak sörrel fizetnek.
Veriga Moooi je smrtno resen odgovor na banalno pohištveno industrijo, a po nizozemsko vsebuje še kup ironičnega humorja. ▸ A Moooi-lánc halálosan komoly válasz a banális bútoriparra, de holland módra sok ironikus humort is tartalmaz.

njègov -a -o njegov: njegov brat; -a majka; na njegovu po njegovi volji

njegóv son, sa ; (poudarjeno) le sien, la sienne

njegova knjiga son livre
eden njegovih prijateljev un de ses amis
moj in njegov oče mon père et le sien
Nj. Veličanstvo Sa Majesté
to je čisto po njegovem cela lui ressemble, c'est bien lui, en voilà bien des siennes

njegóv (-a -o)

1. adj. (izraža svojino moškega ali srednjega spola) suo, di lui:
njegov avtomobil la sua macchina
njegova družina la sua famiglia
sadovi njegovega dela i frutti del suo lavoro

2. (izraža spoštovanje) suo: ➞ njen | njihov | njun
njegova ekscelenca Sua Eccellenza
njegovo kraljevo veličanstvo Sua Maestà
pog. plavolaske so njegov tip le bionde sono il suo tipo
otrok je čisto njegov il bambino è lui sputato
pog. te čenče so njegovo maslo sono chiacchiere che ha messo in giro lui
vse naj bi bilo po njegovo tutto dovrebbe essere a modo suo
vsi njegovi so pomrli tutti i suoi parenti sono morti
pog. njegova bo obveljala sarà come dice lui
spet ena (od) njegovih un'altra delle sue trovate
hiša stoji na njegovem la casa è sul terreno di sua proprietà

njên -a -o, njézin -a -o njen: njen: muž, njezin muž; razmišlja šta rade njeni kod kuće; sve mora biti na njenu vse mora biti po njenem

njén (-a -o) adj. (izraža svojino ženskega spola) suo, di lei: ➞ njegov | njihov | njun
njen klobuk il suo cappellino
njena čast il suo onore
otroka sta čisto njena i (due) bambini le somigliano molto
soba je opremljena po njeno la stanza è arredata secondo il suo gusto
njena bo obveljala sarà come dice lei
po njenem secondo lei

nò

A) inter.

1. (izraža spodbudo) su; allora; bene:
no, reci kaj su, di' qualcosa
no, naj slišim, kaj mi imaš povedati bene, sentiamo cos'hai da dirmi

2. (izraža zadovoljnost pri ugotovitvi) ecco, allora:
no, to je urejeno ecco, questo è a posto

3. (izraža privolitev) be':
no, pa naj bo po vašem be', vada per la vostra

4. (izraža nejevoljo) beh, ecco:
no, pa imam che bel pasticcio, eccoci in un bel pasticcio

5. (izraža podkrepitev trditve) già, ecco:
no, seveda già, appunto

6. (v vezniški rabi) allora:
če bo tako, no, potem bo žalostno se andrà così, (allora) saranno guai

B) nò adv.

1. (izraža nejevoljo) su, suvvia, e:
daj mi no mir e lasciami in pace; suvvia, piantala

2. (izraža presenečenje) to':
glej ga no, si že tu to', sei già qui