Franja

paragauda -ae in paragaudis -is, f trak, obšiv, proga: Cod. Th., auratae aut sericatae paragaudae Cod. I.

2. meton. progasta obleka: lineae paragaudae Vop. Od tod paragaudius 3 ki ima progo (obšiv, trak): interula Vop.

parages [paraž] masculin pluriel (obalne) vodé; familier bližina, okolica

dans les parages de v bližini
il doit être dans les parages ne more biti daleč (od tod)

paralyser [-lize] verbe transitif omrtviti, ohromiti (tudi figuré)

la grève a paralysé toutes les activités du pays stavka je ohromila vse dejavnosti v deželi
être paralysé par la peur ohrometi od strahu

paramesē -ēs, f (gr. παραμέση sc. χορδή) druga struna ob srednji izmed petih strun; od tod glas (ton) ob srednjem: Vitr.

paranētē -ēs, f (gr. παρανήτη sc. χορδή) predzadnja struna izmed petih; od tod glas (ton) ob zadnjem: Vitr.

parapēgma -atis, n (gr. παράπηγμα) pravzaprav „nekaj pritrjenega, pribitega, nabitega, obešenega“, od tod astronomska računska tabla: Vitr. (s heterocl. gen. pl. parapegmatorum).

parc [park] masculin park; gaj; urejen, javen nasad s sprehajališči; agronomie tamar, obor, (ograjena) staja; ograjeno skladišče; (železniški) vozni park

parc à l'anglaise, à la française angleški, francoski park
parc d'attraction zabaviščni park ali prostor
parc à bébé otroška stajica
parc à charbon skladišče premoga
parc giboyeux obor za divjačino
parc à huitres gojišče ostrig, ostrižišče
parc à jeux otroško igrišče
parc de munition municijsko skladišče
parc national narodni, nacionalni park
parc public javen park
parc de stationnement, à voitures (payé, gardé) (automobilisme) prostor za parkiranje, parkirišče (proti plačilu, čuvan)
parc de véhicules, de voitures, de camions celotno število, številčno stanje, park vozil, avtomobilov, kamionov
parc zoologique živalski vrt
le parc de voitures augmente chaque année število avtomobilov se veča od leta do leta, se poveča vsako leto
mettre, garer sa voiture dans un parc parkirati svoj avto na parkirnem prostoru

parch [pa:č]

1. prehodni glagol
pražiti, (iz)sušiti, posušiti, paliti, žgati

2. neprehodni glagol
pražiti se, (iz)sušiti se
figurativno mreti

to be parched with thirst mreti od žeje
parched corn pečena koruza

parcō -ere, pepercī, predklas. parsī, parsūrus

1. (s)hraniti (shranjevati), varčevati, štediti, varčno ravnati (delati) s čim; abs.: parcendo (sc. famem) tolerare C. z varčnostjo, futuro V. za prihodnost; z dat.: Pl., impensae L., sumptu (dat.) ne parcas Ci.; le pesn. trans.: pecuniam Pl., fetūs Lucr., oleas Ca., talenta gratis parce tuis V. hrani za svoje otroke.

2. metaf.
a) prizanesti (prizanašati), prizanesljiv biti do koga, prizanesljivo (obzirno) ravnati s kom, varovati koga, kaj, paziti, gledati, ozirati se na koga, kaj: Pl., Suet., ne ulli loco parcerent N., quibus in bello parserat fortuna N., sibi C. idr., valetudini vitae Ci., subiectis V., auribus alicuius Ci., Cleomeni parcitur Ci., parcite V. prizanesite mu!; z in z acc.: in hostes Lucr., in feminam Ap.
b) paziti se, varovati se, vzdrž(ev)ati se česa: ne cui rei parcat N. naj vse stori (poskusi), bello V., auxilio Ci. ne uporabiti (sprejeti) ponujene pomoči, parce metu (dat.) V. ne boj se!, hibernis parcebant flatibus euri V. niso veli (pihali), mirovali so, lamentis parcere eas iussit L. velel jim je, naj prenehajo tarnati.
c) zelo pogosto, poseb. pesn. z inf. (o)pustiti, opustiti (opuščati), (pre)nehati: Pl., Ter., parce fidem iactare L. pusti bahanje z zvestobo, nikar se ne bahaj z zvestobo, parce pias scelerare manus V. ne oskruni, parcite (= nolite), oves, nimium procedere V. ne hodite predaleč naprej. Redko: parcere ab incendiis L., ab sceleribus Aug. (analogno po glag. cavēre) ali parcere caede Aus., manū Aug. ali contumeliis dicendis (abl.) L., obiurgando (abl.) peccata Aug.; od tod adj. pt. pr. parcēns -entis „prizanašajoč“, od tod

1. rahel, lahek: thyrso parcente ferire Stat.

2. nemaren, skop, stiskaški, škrt: parcentes ego dexteras odi H.

Opomba: Sinkop. cj. pf. parsis = parseris: Pl.; nenavaden pf. parcuī: Naev. ap. Non.; pt. fut. parcitūrus: Hier.; obl. iz pt. pf. se nadomeščajo z glag. temperare.

pareggiato agg. (parificato)
scuola pareggiata šol. uradno, od države priznana šola

pāreō -ēre -uī -itūrus (prim. gr. πεπαρεῖν (po)kazati)

1. prikaz(ov)ati se, (po)kazati se, javiti (javljati) se, pojaviti (pojavljati) se, viden (očiten) biti: Q., Stat., ad portum paruit Hermogenes Mart., immolanti iocinera replicata paruerunt Suet.; metaf. (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, razode(va)ti se, očiten posta(ja)ti, jasen biti (poseb. z ACI): Suet., Icti., Asilas, cui pecudum fibrae, caeli cui sidera parent V. so znane; v klas. lat. le impers. kot jur. formula = očitno, razvidno, jasno, dokazano, dognano biti: Petr., Icti., a quo (sc. factum sit), paret Ci., si paret eam se et sua Veneris esse dixisse Ci.

2. occ. (= appārēre 2.) biti pomočnik, biti v službi rimskega oblastnika, biti na razpolago rimskemu oblastniku: magistratibus in provinciam euntibus Gell.

3. metaf. na povelje koga prikaz(ov)ati se = pokoren, poslušen, podložen, podvržen, podrejen biti komu, služiti komu, poslušati koga, ubogati koga (naspr. imperare); abs.: numquam ingenium idem ad res diversissimas, parendum atque imperandum, habilius fuit L., non parere N., Icti. nepokoren, neposlušen, neubogljiv biti; z dat.: Plin., imperio C., N., legibus Ci., ducibus L., parere et dicto audientem esse Ci., Caesari parent (sc. Larissaei) C. so podložni, virtuti omnia parent S., divina humanaque pulchris divitiis parent H., gestus animo cum voce paret simul Q.; tudi: equi parent lupatis V., parerent arva colono V.; pass. impers.: legato a centurionibus parebatur T. (v sl. act.), dicto paretur L., cum bene imperanti bene pareretur Sen. ph.; s splošnim acc.: quaedam (v nekaterih primerih) esse parendum Gell.; z in ali ad omnia v vsem: Sen. ph., Vell.; occ. ugoditi (ugajati), vda(ja)ti se, ravnati se po čem, živeti po čem, pustiti se voditi komu: irae plus quam utilitati communi p. N., naturae N., promissis O. izpolniti, auctoritati senatūs, cupiditatibus, necessitati, utilitati, terminis Ci., usuris, solutioni pozni Icti. plač(ev)ati. Od tod adj. pt. pr. pārēns -entis pokoren, poslušen, podložen, podvržen, podrejen, ubogljiv: parentiores exercitus Ci. ki se bolj drži strogega reda, bolj strahovana vojska, lucra petituras freta per parentia ventis ducunt instabiles sidera certa rates Tib.; subst. pārēntes -ium, m podložniki, podaniki: S., Vell., male parentes Sen. ph. nepokorni podložniki.

parfumerija samostalnik
1. (podjetje) ▸ parfüméria, illatszerboltZelo dobro so z nagrajenimi parfumi založene avstrijske parfumerije. ▸ A díjazott parfümökből az osztrák illatszerboltok nyújtanak nagyon széles kínálatot.
Tako so nas podučili strokovnjaki za vonjave v eni od parfumerij, ki smo jo obiskali. ▸ Erről oktattak ki bennünket az illatszerszakértők egy általunk felkeresett parfümériában.

2. neštevno (dišave) ▸ parfüméria
Prvič do sedaj v svetu parfumerije predstavijo vonj s provokativnim imenom Poison (strup). ▸ A parfüméria világában első ízben mutatják ben a provokatív elnevezésű illatot, a Poisont (mérget).

parhypatē -ēs, f (gr. παρυπάτη sc. χορδή) struna ob prvi struni, od tod tudi glas (ton) ob prvi struni: Vitr.

paria [parja] masculin paria (v Indiji); figuré brezpraven, splošno zaničevan človek

traiter quelqu'un en paria ravnati s kom prezirljivo, brezpravno
vivre en paria živeti preziran od vseh, kot zavrženec

parificato agg.
scuola parificata šol. od države priznana šola

parish [pǽriš] samostalnik
župnija, občina, srenja; župljani, občani
ameriško kongregacija

to go (ali be) on the parish biti občini v breme, živeti od miloščine
parish council vaška občina, ki deli miloščino
civil parish župnija, v kateri dele pomoč posvetni ljudje
parish church župnijska cerkev
parish clerk cerkovnik
parish register župnijska matična knjiga
figurativno parish lantern luna
parish relief občinska podpora

Parīsiī -ōrum, m Parízijci, galsko pleme z glavnim mestom Lutetia (Parisiorum, zdaj Paris): C., Plin., Amm. Od tod Parīsiacus 3 parízijski: arx Ven.

Parium (Parion) -iī, n (Πάριον) Párion (Párij), mesto v Miziji ob Helespontu med Lampsakom in Priapom, miletska naselbina: S. fr., Mel., Val. Fl. Od tod adj. Pariānus 3 párijski: civitas Ci., colonia Plin.

Parma² -ae, f Párma, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, etrurska naselbina, od l. 183 pod rim. oblastjo (še zdaj Parma): L., Mart. Od tod adj. Parmēnsis -e pármski, iz Párme, v Pármi rojen: H.; kot subst. Parmēnsēs -ium, m Pármci (Parménci): Ci.

parmi [parmi] préposition med

parmi nous med nami
c'est une solution parmi (tant) d'autres to je ena od (toliko) drugih rešitev
inégalité féminin parmi les hommes neenakost med ljudmi