Franja

tribut [tribü] masculin prisilni davek, tribut, ki ga aržava naloži drugi (premagani) državi, dajatev, davek

lever un tribut sur la population pobirati davek od prebivalstva
payer le tribut du sang (figuré) udeležiti se vojne, plačati krvni davek
payer le tribut à la nature (figuré) umreti

tricentenaire [-sɑ̃tnɛr] adjectif tristoleten; masculin tristoletnica

bâtiment masculin tricentenaire tristoletna stavba
fêter le tricentenaire d'un grand poète slaviti tristoletnico velikega pesnika

tricher [triše] verbe intransitif goljufati (pri igri)

tricher aux cartes, à l'examen goljufati pn kartanju, pri izpitu
tricher sur les prix, le poids, la qualité goljufati pri cenah, teži, kakovosti (des marchandises blaga)

tridimensionnel, le [-dimɑ̃sjɔnɛl] adjectif tridimenzionalen, ki ima tri razsežnosti

trier [trije] verbe transitif od-, pre-, izbrati, sortirati; presejati, prerešetati

trier les semences odbrati seme
trier des lentilles odbrati dobra zrna leče
trier ses papiers sortirati, razvrstiti svoje papirje
trier sur le volet zelo skrbno izbrati, prerešetati

trifle [tráifl]

1. samostalnik
malenkost, bagatela, nepomembnost
figurativno majhna vsota
figurativno mrvica, košček
kulinarika narastek, napihnjen kolač
množina posoda, predmeti iz kositra

a trifle too long za malenkost predolg
that is a mere trifle to me to je le malenkost zame
to waste one's time on trifles zapravljati čas z malenkostmi

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
igra(čka)ti se; šaliti se, delati (počenjati) šale, norčije, burke (with z)
zabavati se; flirtati; površno delati; čas tratiti

he is not to be trifled with z njim se ni šaliti, on ne pozna šale
to trifle with one's food obirati se pri jedi

trīgārius 3 (trīga) k trovpregi sodeč, trovprego zadevajoč, trovprežen, starejše trojinski, trojaden; le subst.

1. trīgārius -iī, m voznik trovprege: Plin.

2. trīgārium -iī, n
a) církus, kjer se urijo trovprege in sploh konji v dirjanju, tekanju, dirkalna steza, dirkališče, dirjališče, tekališče, jahališče, jahalnica: Plin.
b) trojka = število tri: M.

tri-mēnstris (trimēstris) -e (trēs in mēnsis) trimesečen (tromesečen): indutiae N., Varr., spatium Plin., haedi consul Suet., aves Plin. ptice, ki ostajajo le tri mesece pri nas, satio Col. tri mesece po setvi zrela; tako tudi triticum Plin.; subst. trimēstria (trimēnstria) -ium, n setev, ki dozori v treh mesecih: Col., Plin.

trimestre [-mɛstrə] masculin četrtletje; kvartal; trimester; četrtletna najemnina, četrtletno plačilo

payer par trimestre plačevati četrtletno (le loyer najemnino, stanarino)

trimestriel, le [-mɛstrijɛl] adjectif četrtleten

bulletin masculin trimestriel četrtleten bilten

trinájst (-ih) numer. tredici:
delo v trinajstih zvezkih opera in tredici volumi
ura je trinajst sono le tredici
proga 13 linea 13

tripatouiller [-tuje] verbe transitif napraviti nedovoljeno spremembo (quelque chose v, pri čem), popačiti, nespretno ravnati (quelque chose s čim)

tripatouiller le texte d'un auteur nespretno popraviti, popačiti avtorjevo besedilo

triple [triplə] adjectif trojen, trikraten; masculin, mathématiques trikratnik; trojna količina

triple alliance féminin trozveza
triple idiot masculin popoln tepec, idiot
triple menton masculin trojna brada
en triple exemplaire v treh izvodih, v trojniku
au triple galop z vso hitrostjo
sa maison est triple de la mienne njegova hiša je trikrat večja od moje
prendre une triple dose vzeti trojno dozo
neuf est le triple de trois devet je trikratnik od tri
augmenter du triple trikratno (se) povečati

trisannuel, le [trizanɥɛl] adjectif trileten; ki se vrši vsaka tri leta

triste [trist] adjectif žalosten, otožen (de zaradi); turoben, mračen, neprijeten; beden, slab, nesrečen

un triste sire nesrečnik, bednik
triste comme un bonnet de nuit, comme une porte de prison (figuré) zelo žalosten
le chevalier à la triste figure vitez žalostne postave (don Kihot)
faire triste mine čemerno se držati
tu as triste mine nisi videti zdrav
faire triste mine à quelqu'un koga neprijazno, hladno sprejeti
(familier) avoir le vin triste biti žalosten po preobilnem pitju vina
les gens tristes, les tristes žalostni ljudje

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

tri-sulcus 3 (trēs in sulcus) le pesn. „tribrazden“, „trobrazden“; metaf. trizob (trozob), trizoben (trozoben), triosten (troosten), trojen: ignes, telum (o blisku) O., lingua (sc. serpentis) V.

triturer [-türe] verbe transitif zmeti, streti, zmrviti

se triturer les méninges, la cervelle, le ciboulot (figuré) (precéj brezuspešno) si glavo beliti, razbijati
triturer du sel streti, zmleti sol

trītus², le abl. -ū, m (terere) drgnjenje, trenje, kresanje: lapidum tritu elicitur ignis Ci.

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.