Franja

Zadetki iskanja

  • retenir* [rətnir] verbe transitif zadrž(ev)ati, pridržati; ne izpustiti iz rok, brzdati (jezo); pomiriti (osebo); obdržati v spominu, zapomniti si; rezervirati (si); commerce odtegniti (sur od); juridique izjaviti se za pristojnega; verbe intransitif, familier zadrževati naravno potrebo

    se retenir obdržati se, obstati, oprijeti se (à za); obvladati se, zadržati se
    je ne vous retiens pas ne zadržujem vas, pojdite, če hočete
    je retiens difficilement les dates datume si težkó zapomnim
    retenez bien ceci dobro si to zapomnite!
    je le retiendrai zapomnil si ga bom!
    retenir l'attention, le regard pritegniti pozornost, pogled nase
    retenir ses cheveux par un ruban pritrditi si lase s trakom
    retenir sa langue brzdati svoj jezik
    retenir au lit (figuré) prikleniti na posteljo
    retenir ses larmes, sa colère zadrževati solze, požreti jezo
    retenir une place, une chambre rezervirati sedež, sobo
    retenir quelqu'un comme otage (ob)držati koga kot talca
    retenir son souffle, son haleine zadržati (trenutno) dih, sapo
    je ne sais ce qui me retient ne vem, kaj me pri tem ovira, drži nazaj
    retenir telle somme pour la Sécurité sociale, pour la retraite odtegniti neko vsoto za socialno zavarovanje, za pokojnino
    bien qu'il soit un bon skieur, il avait du mal à se retenir dans la descente čeprav je dober smučar, se je le s težavo obdržal na nogah pri spustu
    elle se retient pour ne pas pleurer ona zadržuje jok, solze
  • retention [riténšən] samostalnik
    zadržanje, pridržanje (tuje lastnine, zneska), obdržanje (v spominu), spomin; retencija
    medicina zadrževanje, zastoj v telesu (of urine urina)
  • retinentia -ae, f (retinēre) ohranitev v spominu, spomin(janje): actarum rerum Lucr., nostri Lucr.
  • re-tineō -ēre -tinuī -tentum (re in tenēre)

    1. zadrž(ev)ati (zadržavati), pridrž(ev)ati (pridržavati), ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), (trdno) prije(ma)ti, (trdno) držati, ne pustiti (puščati) od sebe: Ter., S., L., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid nunc me retines? concilium dimittit, Liscum retinet C., hominem summa vi retinere coepit Ci., navicularios retinere Ci. prijeti, ujeti, retentā utrāque nave C., tempestate retineri C., aegre (= non) sunt retenti, quin … C. komaj so se dali (niso se dali) zadržati, lacrimas retinere O. tajiti (prikrivati, skrivati) solze, verba volare retenta O. od boli zadržane; occ. obdržati: Pl., Eutr. idr., quos nummos acceperat, retinuit omnes Ci., ferrum in vulnere N., tertiam partem armorum in oppido C.

    2. (za)držati (zadrževati), pridrž(ev)ati (pridržavati), (o)hraniti (ohranjati), (ob)držati, udržati, ne pustiti (puščati), ne opustiti (opuščati), ne izpustiti (izpuščati) česa, ne izogniti (izogibati) se česa, čemu: H., Plin. iun. idr., arcum manu Ci., Graecos sub sua (Galliam in populi Ci.) retinere potestate N., oppidum retinere C., Aegyptum, Moesiam Cu., Eutr., arces Cat.; metaf.: Graeciae principatum retinere Cu., potestatem bonitate N., amicos observantiā, rem parsimoniā Ci., paululum etiam spirans ferociamque animi, quam habuerat vivos, in voltu retinens S., fidem in amicitia Ci., virtutis memoriam, Milonis memoriam Ci.; obratno: aliquid in memoriā N. (o)hraniti (ohranjati) v spominu, ne pozabiti (pozabljati), aliquid memoriā Ci., animos sociorum in fide L.; pregnantno: aliquem in officio Ci. ohraniti (ohranjati) si zvestega; occ.
    a) obdržati kot pravilo, zakon; z ut ali ne in cj.: Q., vehementer id retinebatur (strogo so se držali tega, strogo so gledali na to … ), populi comitia ne essent rata, nisi … Ci.
    b) (o)hraniti (ohranjati) v spominu, spominjati se: Gell.; z ACI: Ulp.

    3. metaf. zadrž(ev)ati (zadržavati) = (o)brzdati, (u)krotiti, v strahu imeti (držati), ostro (trdo) prijeti (držati) koga: gaudia nec retinet Rhoetus O., retenta crescit rabies O., liberos pudore, liberalitate, metu retinere Ter.
    b) zabavati, zanimati koga kaj: ordo ipse annalium mediocriter nos retinet Ci., (sc. Picus) ore suo volucres vagas retinere solebat O. Od tod adj. pt. pr. retinēns -entis (trdno) držeč se česa, zelo gledajoč na kaj, zelo upoštevajoč kaj, zelo marajoč za kaj: retinens sui iuris dignitatisque Ci., avitae nobilitatis T., antiqui moris T., Sallustius proprietatum in verbis retinentissimus Gell.

    Opomba: Sinkop. cj. pf. retinerit: Luc.
  • retire1 [ritáiə] prehodni glagol
    vojska umakniti nazaj; odkupiti, izplačati (menico); upokojiti (an officer častnika)
    umakniti iz prometa (plačilno sredstvo)
    neprehodni glagol
    vojska umakniti se, izvesti umik; odstopiti, oddaljiti se, oditi; iti k počitku, iti spat; zapustiti službo, iti v pokoj, upokojiti se

    retiring pension pokojnina
    to retire early iti (hoditi) zgodaj spat
    to retire s.o. from the active list izbrisati koga iz seznama aktivnih častnikov
    to retire from the world umakniti se iz svetnega življenja v zasebno življenje
    to retire a bill trgovina odkupiti, plačati menico
    to retire into one's shell postati molčeč
    to retire on a pension pustiti se upokojiti
    to retire oneself umakniti se
    the army retired (before the enemy) in good order vojska se je (pred sovražnikom) umaknila v lepem redu
  • retired [ritáiəd]

    1. pridevnik
    odmaknjen, samoten, osamljen; malo obiskovan; upokojen, živeč v pokoju

    retired general general v pokoju
    retired list seznam upokojenih
    a retired oldster pogovorno star penzionist
    retired pay pokojnina
    a retired spot (valley) odmaknjen, samoten kraj (dolina)
    to place on the retired list upokojiti

    2. prislov
    odmaknjeno

    to live retired živeti v odmaknjenosti
  • retiring [ritáiəriŋ] pridevnik (retiringly prislov)
    samotarski, vase zaprt, nedružaben; ki ne zbuja pozornosti; plašen, skromen, nevsiljiv; ki odhaja v pokoj

    retiring age leta starosti za pokoj
    retiring colour nevsiljiva, decentna barva
    retiring pension (allowance) pokojnina, penzija
    retiring room umivalnica, stranišče
  • retrace [ritréis] prehodni glagol
    voditi nazaj (to k)
    slediti nazaj, iti po istih sledeh nazaj; ponavljati, ponovno preiti (kaj) v mislih

    to retrace events in one's memories v duhu obujati pretekle dogodke, spomine
    to retrace s.th. in one's memory rekonstruirati kaj v svojem spominu
    to retrace one's steps (way) vračati se po isti poti; figurativno preklicati svoje ukrepe
  • re-tractō (re-trectō) -āre -āvī -ātum (frequ. k retrahere)

    I. nazaj potegniti, nazaj vleči; metaf.

    1. nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati): dicta V., largitiones Traianus ap. Plin. iun.

    2. braniti se, upirati se, nasprotovati, zoprvati, obotavljati se, obirati se, omahovati, odkloniti (odklanjati), ne hoteti: S. fr., Col. idr., quid retractas? V., secuta exercitum plebs nullo retractante L., sive retractabis, sive properabis Ci.

    3. zmanjšati (zmanjševati), v nič dati (dajati), (po)grajati: retractandi operis gratiā Gell.

    II.

    1. zopet (znova, spet) potipati, prije(ma)ti, vzeti (jemati), (z)grabiti: ferrum V., vulnera O., arma L., vota O. zaželeno podobo; pren.: retractando nondum coeuntia vulnera rumpam O. = obnoviti stare rane (bolečine).

    2. metaf. zopet (znova, ponovno, še enkrat) lotiti (lotevati) se česa, zopet (znova, spet) se ukvarjati se s čim, zopet (znova, spet) se posvetiti (posvečati) čemu, zopet (znova, spet) vršiti, zopet (znova, spet) opravljati kaj, obdelati (obdelovati, obdelavati), predelati (predelovati, predelavati): hoc in proximo libro retractare Varr., verba desueta O., tertius ille locus orationis a me retractandus Ci., dum prima retractant fata domūs O., Ceae retractare munera neniae H. obravnavati iste stvari (isto snov, isto tematiko) kakor Simonid v svojih nenijah; occ. zopet premisliti (premišljati, premišljevati), zopet razmisliti (razmišljati, razmišljevati): aliquid diligenter Ci., fata O., mecum deae memorata retracto O., mens (misel) postero die retractatur T., memoriam carissimi sodalis Sen. ph. obnoviti. — Od tod adj. pt. pf. retractātus 3 zopet pregledan, zopet predelan: idem σύνταγμα misi ad te retractatius Ci. ep. precej predelano.
  • retractor [ritrǽktə] samostalnik
    anatomija mišica, ki (s)krči
    medicina instrument za pridržavanje delov, ki bi bili v napoto pri operaciji; retraktor
  • retranslate [ri:tra:nsléit] prehodni glagol
    prevesti nazaj v izvirnik, znova prevesti (prestaviti)
  • retranslation [ri:tra:nsléišən] samostalnik
    prevod nazaj v izvirnik; ponoven prevod
  • retread* [ri:tréd]

    1. prehodni glagol
    zopet stopati (hoditi, korakati) po; iti po isti poti

    2. samostalnik
    ameriško & avstralsko bojevnik v obeh svetovnih vojnah
  • retreat1 [ri:trí:t] samostalnik
    umik, umikanje
    vojska znak za umik, znak s trobento, da je čas za nočni počitek; umaknitev v samoto, odmaknjenost, osamljenost; zatočišče, pribežališče; dom, zavod (za umobolne, za alkoholike)

    in full retreat v umiku na celi črti
    to beat a retreat, to make retreat umakniti se (tudi figurativno)
    to make good one's retreat uspešno, srečno se umakniti, izmuzniti
    to sound the retreat trobiti k umiku
  • retrim [ri:trím] prehodni glagol
    spraviti zopet v red, v dobro stanje, zopet urediti; zopet garnirati, okrasiti (klobuk)
  • retroact [retrouǽkt] neprehodni glagol
    nazaj (povratno) delovati; delovati v nasprotni smeri
  • retrograde [rétrougreid]

    1. pridevnik (retrogradely prislov)
    nazaj idoč, nazadujoč, umikajoč se, retrograden
    figurativno nazadnjaški, sovražen napredku; propadajoč, hirajoč, degeneriran
    astronomija ki se na videz giblje v obratni smeri (od vzhoda proti zahodu)

    retrograde motion of a planet retrogradno gibanje planeta

    2. prislov
    nazaj

    to go retrograde nazaj iti, se premikati

    3. samostalnik
    (redko) degenerirana oseba, degeneriranec; sovražnik napredka, nazadnjak, človek zaostalih, preživelih nazorov; retrograd; nazadnjaška tendenca

    4. neprehodni glagol
    iti (gibati se) nazaj, umikati se
    figurativno nazadovati, propadati, upadati, slabeti, degenerirati
    astronomija na videz se gibati nazaj, v obratni smeri (od vzhoda proti zahodu)
    prehodni glagol
    (redko) obrniti
  • retrospect [rétrouspekt]

    1. samostalnik
    pogled nazaj, v preteklost; vračanje, poseganje nazaj (to na, v)
    odnos, razmerje; retrospektivna sila, retroakcija

    in retrospect gledajoč nazaj
    in the retrospect v spominu

    2. neprehodni glagol & prehodni glagol
    nazaj gledati; razmišljati o; živeti v spominih; poklicati v spomin; napotiti (to na)
  • rétrospectif, ive [-spɛktif, iv] adjectif nazaj zroč, s pogledom nazaj, v preteklost; retrospektiven

    coup masculin d'œil rétrospectif pogled nazaj v preteklost
  • retrospection [retrouspékšən] samostalnik
    pogled (gledanje, oziranje) nazaj, v preteklost; spominjanje, spomin; retrospekcija; (redko) opozorilo, napotilo (to na)