Franja

sitiō -īre -īvī (-iī) (—) (sitis)

I. intr.

1. žejen biti, žejati koga: ego esurio et sitio Pl., in medio sitis flumine potans Lucr., ne homines sitirent Suet.; brezos.: quia esuritur, quia sititur Aug.; preg.: mediis sitiemus in undis O. = kljub velikemu bogastvu bomo stradali; pren.: quo affluentius haurit voluptates, eo ardentius sitit Ci.; tako tudi z gen.: fallacis undae sitit Ap., verae beatitudinis … esurit et sitit Ap.

2. metaf.
a) (o neživih subj.) suh biti, pogrešati mokroto (tekočino, močo), potrebovati mokroto (tekočino, močo), od žeje koprneti, biti usahel (presahel, presahnjen), usihati, od suše zevati: Col., Plin., Q. idr., est eorum (sc. rusticorum) „gemmare vites, sitire agros“ Ci., tosta sitit tellus O., vitio moriens sitit aëris herba V., medios cum sol accenderit aestus, cum sitiunt herbae V., ipsi fontes iam sitiunt Ci. ep.
b) pren. žejen biti česa, žejati koga po čem = željen (željan) biti česa, želeti kaj, koprneti, hrepeneti po čem; skoraj v vseh primerih le kot adj. pt. pr., gl. spodaj sitiēns -entis. —

II. trans.

1. žejen biti česa, žejati koga po čem: auriferum Tagum sitiam Mart.; v pass.: quo plus sunt potae, plus situntur aquae O. čim več vode so spili, tem bolj so žejni, sed quo modo sititur destilans (sc. humor) Plin.

2. pren. žejen biti česa = željen (željan) biti, strastno želeti, poželeti kaj, hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem: sanguinem nostrum sitiebat Ci., sitire sanguinem Sen. tr., Iust., cruorem Poeta ap. Suet., sitit hasta cruores Stat., nec sitio honores Ci. ep., populus libertatem sitiens Ci., ultionem sitienti Val. Max. — Od tod adj. pt. pr. sitiēns -entis

1. žejen: Varr., sic redii, ut … ad portam Caelimontanam sitiens pervenerim Ci., sitientes hausimus ore O., Tantalus sitiens H., satis sitienter haurire salutares illas aquas Ap. piti s hlepečo žejo, hlastno piti.

2.
a) (o neživih subj.) suh, pogrešajoč vodo (mokroto, močo): sitiens hortus O., canicula sitiens S., O. vroča, žgoča, colonia Plin. iun. brez vode, luna Ca., Plin. suha = jasna, loci sitientes, loca sitientia (naspr. humida) Plin. = subst. sitientia -ium, n (sc. loca) suhi (sušnati, sušni) kraji, suhe (sušnate, suhe) dežele (pokrajine, regije): sitientia Africae Plin.; sitientes Afri, Indi (meton. = sitiens Africa, India) V. od žeje hirajoča (od suše zevajoča, po vodi hlepeča, vode potrebna) Afrika, Indija.
b) pren. željen (željan) česa, močno želeč, strašno poželevajoč kaj, poželjiv, hlepeč, koprneč po čem: eo gravius avidiusque sitiens Ci., avidus sitiensque redibis O., fac venias ad sitientes aures Ci. ep., Ci. k ušesom, koprnečim po novicah, de maiore domo, modice sitiente lagena, lenia loturo sibi Surrentina rogabit Pers., sitientia regna Ditis Petr. ljudi željno, sitienter aliquid expetere Ci. željno, poželjivo, hlepeče, sitienter hauriebam Ap., hauriendis voluptatibus sitienter incumbere Lact.; z gen.: sitiens virtutis Ci., famae Sil., pecuniae Gell., sermonis Cl.

situation [sitɥasjɔ̃] féminin položaj, situacija; stanje; razmere; lega; mesto, služba

en situation (théâtre) v ospredju
situation atmosphérique, météorologique vremensko stanje
situation de la caisse stanje blagajne
situation économique, financière gospodarsko, finančno stanje
situation d'effectifs (militaire) številčno stanje
situation de fait dejansko stanje
situation de fortune premoženjsko stanje
situation internationale mednarodna situacija
situation juridique pravno stanje
situation du marché položaj na tržišču
situation politique politični položaj
situation de premier plan vodilni položaj
situation en vivres stanje preskrbe z živili
situation d'une maison exposée au midi proti jugu izpostavljena lega hiše
situation critique, délicate, désespérée, tendue kritičen, delikaten (kočljiv), obupen, napet položaj
améliorer sa situation matérielle izboljšati si materialni položaj
être dans une triste situation biti v žalostnem položaju
elle est dans une situation intéressante (familier) ona pričakuje otroka, je noseča
la situation empire položaj se slabša
perdre sa situation, chercher une situation izgubiti (svojo) službo, iskati službo
l'homme de la situation pravi človek na mestu
mise féminin au courant de la situation obvestilo o položaju

situs³ -ūs, m (sinere)

1. dolgo ležanje, počivanje, nè(upo)rába: situ durescere campum V., gladius situ robiginat Ap. če se ne uporablja, če ni v (upo)rabi.

2. meton.
a) pomanjkanje vzdrževanja (nege, gojenja), pomanjkljivo (slabo) vzdrževanje (oskrbovanje), zanemarjanje, puščanje vnemar: loca senta situ V., cessat iners rigido terra relicta situ O., pigro situ perit forma O.
b) zaradi dolgega ležanja nastala nesnaga, umazanija, plesen, plesnoba, rja, trhloba, trohloba, trohnoba, trhlovina, preperelost ipd.: Sen. ph., Cl. idr., situs araneosus Cat., canescunt turpi tecta relicta situ O., immundus situs O., immundo pallida mitra situ Pr., vestis condita situ Col., militis in tenebris occupat arma situs Tib., detergere situm ferro Sil., deterso situ Plin. iun., arma squalere situ ac robigine Q., prata situ vetustatis obducta Col., crocum, quod redolet situm Plin., ferrum situ carpitur Sen. rh.; o telesni umazaniji: situs oris Poeta ap. Ci., situ nidoris barba infuscat pectus Ci., foeda situ macies Lucan.; occ. grda (nečedna) starostna guba: demptos Aesonis esse situs O.

3. metaf. oz. pren.
a) duševno trohnenje, preperevanje, venenje, rjavenje, razkrajanje, duševna (u)velost, nedelavnost, nedejavnost, trohnoba, zarjavelost, duševni razkroj: senectus victa situ O. oslabela, oslabljena, topa, en ego victa situ V., mens velut in opaco situm ducit Q. se tako rekoč zaleži, tako rekoč preperi, situ secreti consumi Q. v samoti (za)rjaveti, marcescere otio situque civitatem L., ne pereant turpi pectora nostra situ O., depellere situm curis Stat.
b) pozabljenost, pozaba, pozábljenje (pozabljênje): quae (sc. vocabula) priscis memorata Catonibus nunc situs informis premit H., in aeterno iacere situ Pr., quantum apud Ennium et Accium verborum situs occupaverit Sen. ph., nec umquam passure situm Stat., sepultae ac situ obsitae iustitia, aequitas, industria, civitati redditae Vell., passus est leges situ atque senio emori Gell.

Opomba: Pri Plin. (7, 153) najdemo v Detlefsenovi izdaji nom. situus.

sivorjav pridevnik
(o barvi) ▸ szürkésbarna

skakaški pridevnik
1. (o smučarskih skokih) ▸ síugró
Skakaško zlato je šlo na Norveško, z naslovi olimpijskih prvakov pa so se okitili še nemška in kanadska moška boba dvoseda in norveški hitrostni drsalec Havard Lorentzen. ▸ A síugró arany Norvégiáé lett, olimpiai bajnoki címnek pedig még a német és a kanadai férfi bob kettes, valamint Havard Lorentzen norvég gyorskorcsolyázó örülhetett.

2. (o gibalni aktivnosti) ▸ ugrálós
Pomagaj božičku pobrati vsa darila v tej dobri skakaški igri! Skoči čez ovire in luknje, medtem ko pobiraš darila. ▸ Segíts a télapónak összegyűjteni minden ajándékot ebben a jó ugrálós játékban! Ugord át az akadályokat és a lyukakat, közben pedig gyűjtsd az ajándékokat!

skálnat, skalovít rocheux, couvert de rochers

skalnata obala côte rocheuse
skalnata stena paroi rocheuse (ali de rocher)
skalnata čer, kleč écueil moški spol, récif moški spol
Skaln(at)o gorovje les (Montagnes) Rocheuses

skandirati glagol
1. (vzklikati) ▸ skandálV Sloveniji se redko zgodi, da občinstvo skandira, zlasti je to redko na koncertih klasične glasbe. ▸ Szlovéniában ritkán fordul elő, hogy a közönség skandál, különösen a komolyzenei koncerteken.Ko je prišel, so vsi vstali in ob glasbi skandirali njegovo ime. ▸ Amikor megérkezett, mindenki felállt, és az ő nevét skandálta, zenével a hattérben.Protestniki so skandirali slogane, kot so: "Luke ne damo!" ▸ A tüntetők szlogeneket skandáltak, például hogy „Lukát nem adjuk!”.Navijači so na stadionu skandirali: "Naj ostane, naj ostane!" ▸ A szurkolók a stadionban azt skandálták, hogy: „Maradjon, maradjon!”
"Mate, Mate, navijamo zate," so skandirali ljubitelji boksa. ▸ „Mate, Mate, szurkolunk neked” – skandálták a bokszrajongók.

2. (o podajanju pesmi) ▸ skandálMnoge učiteljice še vedno učijo otroke skandirati pesmi. ▸ Sok tanárnő még mindig úgy tanítja a gyerekeket, hogy skandálják a verset.Vse več avtorjev "repa", poje ali vsaj skandira svoje verze. ▸ Egyre több rapszerző énekli vagy legalábbis skandálja a saját verseit.

skate¹ [skéit]

1. samostalnik
drsalka (tudi s čevljem)
(= roller-skate) kotalka

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
drsati (na drsalka ali kotalkah), delati figure pri drsanju
figurativno spodrsniti

to skate on (over) thin ice figurativno hoditi po tankem ledu, govoriti o kočljivi stvari, izpostavljati se nevarnosti

skin² [skin] prehodni glagol & neprehodni glagol
dati iz kože, odreti; odrgniti, oguliti si kožo; olupiti
sleng odreti, prevarati, oslepariti, izropati
ameriško, pogovorno prekositi
pogovorno sleči tesno obleko; prekriti s kožo (over)

to skin alive živega iz kože dati, figurativno popolnoma potolči, premagati
to skin a flint figurativno zelo skopariti, biti zelo skopuški (stiskaški) v vsem
to skin a rabbit odreti kunca
keep your eyes skinned dobro pazite! odprite oči!
to skin over zaceliti se (o rani)

skladenjski pridevnik
jezikoslovje (o povezovanju enot jezika) ▸ szintaktikai, mondattaniPravilno pisanje se drži pravopisnih, slovničnih in skladenjskih pravil. ▸ A helyes írásmód betartja a helyesírás, a nyelvtan és a szintaktika szabályait.Ločila so znamenja, ki v skladenjski rabi zaznamujejo premore ter vrste stavkov in povedi. ▸ Az írásjelek a szüneteket és a mondattípusokat jelölik.Besedni red in skladenjska zgradba lahko zaradi inverzij povzročata težave v razumevanju. ▸ A szórend és a szintaktikai szerkezet az inverzió miatt megértési problémákat okozhat.

skladiščenj|e srednji spol (-a …) das Lagern, die Lagerung; die Lagerhaltung, Vorratshaltung; (hladno die Kühllagerung, mešanega blaga Mischlagerung, na prostem Außenlagerung, radioaktivnih odpadkov die Atommülllagerung)
… skladiščenja Lager-
(čas die Lagerzeit, die Lagerbeständigkeit, die Lagerdauer, rok die Lagerfrist, stroški Lagerspesen množina, Lagerkosten množina)
klet za skladiščenje der Lagerkeller
sadje za skladiščenje das Lagerobst
primeren za skladiščenje lagerfähig, lagerbar
pogodba o skladiščenju der Lagervertrag

skladnja samostalnik
jezikoslovje (o organizaciji besed v stavke) ▸ mondattan, szintaxis
Sopomenke: sintaksa

sklanjat|ev ženski spol (-ve …) die Deklination (ajevska a-Deklination, ijevska i-Deklination, ojevska o-Deklination, šibka schwache)

sklanjati glagol
1. (o glavi) ▸ lehajtV globoki žalosti je sklanjala glavo in tiho jokala pod pajčolanom iz črne čipke. ▸ Mély fájdalmában fejét lehajtva, csendesen sírt a fekete csipkefátyol alatt.

2. (o rastlini) ▸ lehajolDrevesa zaradi novega snega še niže sklanjajo svoje krošnje. ▸ Az újonnan leesett hó miatt a fák még alacsonyabbra hajtják lombjukat.

3. jezikoslovje (spreminjati končnice besede) ▸ ragozBi lahko sklanjal besedo lov? ▸ Ragoznád a vadászat szót?
Sklanjaj besedo otrok v ednini, množini in dvojini. ▸ Ragozd a gyerek szót, egyes számban, többes számban és kettes számban!

sklep⁵ [è] moški spol (-a …)

1. odločitev: der [Beschluß] Beschluss, trdni osebni: der Vorsatz

2. uradni: der [Beschluß] Beschluss, die Entschließung, die Entscheidung; sodišča: der Spruch; (odločba) der [Beschluß] Beschluss, der Bescheid; (dokazni sklep Beweisbeschluss, družbenikov [Gesellschafterbeschluß] Gesellschafterbeschluss, kongresa stranke [Parteitagsbeschluß] Parteitagsbeschluss, pravo o uvebi postopka [Eröffnungsbeschluß] Eröffnungsbeschluss, parlamenta [Parlamentsbeschluß] Parlamentsbeschluss, senata [Senatsbeschluß] Senatsbeschluss, vlade [Regierungsbeschluß] Regierungsbeschluss, sodni [Gerichtsbeschluß] Gerichtsbeschluss, večinski [Mehrheitsbeschluß] Mehrheitsbeschluss)
veljati kot sklep [Beschlußcharakter] Beschlusscharakter haben
dozorel za sklep [beschlußreif] beschlussreif
manjšina, ki lahko prepreči sprejem sklepa die Sperrminorität
sprejemanje sklepa/ov die [Beschlußfassung] Beschlussfassung

sklepa|ti² [é] (-m) skleniti (prejemati sklepe) Beschlüsse fassen, beschließen (o über)

sklícati to convoke, to convene, to call, to summon, to assemble

sklícati konferenco o evropski varnosti to convene a European Security Conference
sklícati sestanek, shod to convene a meeting
sklícati parlament to summon Parliament
sklícati sejo to convene, to call a sitting, a session

skopuh samostalnik
lahko izraža negativen odnos, pogosto v leposlovju (o pretirani varčnosti) ▸ fösvény, fukar, zsugori
Tako bo stari skopuh končno pripravljen odšteti dvajset tisočakov. ▸ Így a vén fösvény végre készen áll majd húszezret kifizetni.
Ded, ki je slovel kot skopuh, je ugrabiteljem sporočil, da denarja ne bo dal. ▸ kontrastivno zanimivo A nagypapa, aki zsugoriságáról volt híres, azt üzente az emberrablóknak, hogy nem fizet.

skôrajda adv. pressoché, pressappoco, quasi, quasi quasi:
to je skorajda vse, kar vem o njem è pressoché tutto quello che so di lui
skorajda bi rekel, da je najlepša direi quasi che è la più bella

skrátka in short; in sum; in a word

skrátka, nič noče slišati o tem in a word, he won't hear of it
no, skrátka... well, the long and the short of it is..., to cut (ali to make) a long story short
skrátka (= konec koncev) when all is said and done