Franja

ταμιεύω (ταμίας) [impf. iter. ταμιεύεσκε] 1. act. a) sem oskrbnik, upravljam, oskrbujem, branim, čuvam, varujem, τινός kaj, τινί pri kom; b) odmerjam, določujem τί. 2. med. odmerjam sebi, določujem po svoji volji, prihranjujem, razpolagam s čim.

ταξι-άρχης, ου, ὁ ταξί-αρχος, ὁ (τάξις, ἄρχω) 1. taksiarh, podpoveljnik, ki je vodil oddelek vojske (100 pešcev ali konjenikov); polkovnik; pri Atencih je bilo 10 taksiarhov. 2. stotnik (centurio).

ταρῑχήιαι, Ταρῑχήιαι, αἱ pri-, naprava za sušenje rib in kraj ob izlivu Nila.

ταρσός, ὁ, at. ταρρός, pl. tudi ταρσά (τέρσομαι) 1. spletena lesa, sušilnica, ozdica za sušenje sira ali smokev, καλάμων rogoznica. 2. a) podplat, stopala; b) spodnji ploščati del vesla, lopatica pri veslu, veslo.

τάσσω, at. -ττω [Et. kor. ταγ razposta-viti, urediti. – Obl. fut. τάξω, aor. ἔταξα, pf. τέταχα, pass. pf. τέταγμαι, aor. ἐτάχθην, fut. ταχθήσομαι, fut. 3 τετάξομαι, med. fut. τάξομαι, aor. ἐταξάμην, ion. at. 3 pl. pf. pass. τετάχαται, plpf. ἐτετάχατο]. I. act. 1. a) urejam, postavljam (na določeno mesto), χωρίς postavljam vsaksebi (narazen), ἐναντίον nasproti postavim, obrnem proti komu; pos. postavim (čete) v bojni red στρατιήν, ὁπλίτας, εἰς μάχην na boj pripravljene čete; κήρυκας ἄλλους ἄλλῃ τάξας odpravil je tega tja, drugega drugam; τινὰ ἐπί τινα: α.) postavim koga proti komu; β.) postavim črez (nad) koga ἐπὶ τοὺς ἱππέας; ἐμαυτὸν ἐπί τι služim komu za kaj, ἐν πᾶσιν ἐμαυτὸν ἔταξα prevzel sem vsa mesta (sam), ὁ ἀγαθὸς φίλος ἑαυτὸν πρὸς πᾶν τάττει se ponudi za vse, pomaga v vsaki potrebi; b) uvrščam (štejem) koga med kaj τινὰ εἰς τὴν τάξιν, τινὰ εἰς δουλείαν prištevam k sužnjem; c) postavim koga za kaj ἄρχοντας. 2. odredim, ukrenem, določim, zapovem, ukažem, πόλις γὰρ ἡμῖν ἅ με χρὴ τάσσειν ἐρεῖ kaj naj ukažem, ὁ νόμος τάττει; πολλοῦ ἀργυρίου določim (obljubim) veliko nagrado v denarju; φόρον τινί naložim davek (dan); z inf. ἔταξε μισθὸν παρέχειν da morajo dajati plačo. II. pass. 1. postavijo me, sem postavljen εἴς τι; pf. stojim, zavzemam mesto, τῇ οὐδεὶς ἐτέτακτο φύλακος kjer ni stala nobena straža, τάττομαι τάξιν odkaže se mi mesto, οὐδένα κόσμον ταχθέντες brez reda; ἐς τὸ ὄρος ἐτάχθησαν postavljeni so bili na goro; πεζῇ ali ἐς πεζὸν τάττομαι služim pri pehoti, παρά τι ob čem, ἀμφί (περί) τι pri čem, blizu česa, ἐπί (κατά) τινα τέταγμαι stojim nasproti komu, ἐφ' ἑπτὰ πύλαις pri vratih, μετά τινα za kom, μετά τινος, σύν τινι sem poleg koga, sem njegov zaveznik, τὸ ἄπραγμον μὴ μετὰ τοῦ δραστηρίου τεταγμένον ako ni združena z odločnostjo; πρὸς τὴν συμμαχίαν τάττομαι pristopim k zvezi; τεταγμένος urejen, v bojni vrsti, v red postavljen. 2. zapove (ukaže, naroči) se mi, dobim povelje, določi se kaj τάττομαι ἐπί τινι, ἐπί τι; z inf. zapove se mi, da naj kaj naredim, τὸ ταχθέν nalog, ukrep, zapoved, τεταγμένος odrejen, zapovedan, določen ὥρα, ἡμέρα, χώρα; θυσία redna (določena) daritev; ἡ ταχθεῖσα ἕδρα odkazano mesto, ἐν τῷ τεταγμένῳ na določenem mestu; φόρος ταχθείς naloženi davek, οἱ ἐπὶ τούτοις τεταγμένοι νόμοι za to dane postave. III. med. 1. postavljam se (v bojni red), stopim na odkazano mesto; postavljam svoje čete (ladje). 2. a) postavljam sebi (za sebe), določam, naročam (sebi v prid) τί; b) dogovorim se (glede česa), privolim v kaj, φόρον (glede plačevanja davkov), ἐς τὴν δωρεήν, δῶρα, χρήματα, ἀργύριον zavežem se, da bom plačal; c) določim (po lastni razsodnosti) ζημίην; d) ταξάμενος ἀποδίδωμι (od)plačujem v določenih obrokih.

Ταυρο-πόλος, Ταυρο-πόλα Ἄρτεμις poet. pri Tavrih čaščena Artemida (drugi: bike podeča).

ταχυεργία, ἡ naglica (hitrost) pri delu (izvrševanju).

ταχύς, εῖα, ύ [Et. iz θαχύς dhn̥ghús-. – comp. θᾱ́σσων, θᾱ́ττων ταχίων τάχιον, ion. ταχύτερος 3, sup. τάχιστος 3] uren, hiter, nagel, ročen, okreten, πόδας brzonog, ταχίστη ὁδός najkrajša pot, τὸ τάχιστον najhitrejši del vojske. – adv. 1. ταχύ, ταχέως brzo, urno, hitro, jadrno, ročno, takoj, precej, pri tej priči; comp. θᾶττον hitreje, preje, rajši, prav hitro; sup. τάχιστα najhitreje, prej ko mogoče; v zvezi z ἐπεί, ἐπειδή, ἐπάν, ὡς, ἤν = čim prej, kar najhitreje, brž ko. 2. διὰ ταχέων urno, τὴν ταχίστην (tudi s ὁδόν) zelo hitro, čim prej. 3. τάχα a) hitro, brzo, kmalu; b) morda, pač.

τελέθω ep. poet. (samo praes. in impf.) sem (postal), bivam, pri-, pokažem se, nastajam, nastopam νύξ.

τελευτάω [ion. pt. praes. τελευτέων, fut. τελευτήσω, med. τελευτήσομαι tudi s pas. pomenom] 1. trans. a) dovršim, dokončam, ὅρκον izgovorim do konca, τὸν βίον (τὸν αἰῶνα) umrjem; kakor παύομαι tudi z gen.: λόγου sklenem govor, τοῦ ἐπαίνου ἐτελεύτα ἐς τάδε τὰ ἔπη svoj pohvalni govor je končal s temi besedami, τοῦ βίου umrjem; b) izvršim, izpeljem, izpolnim ἔργα, ἃ μενοινᾷς, τὸ ἔνθεν, γάμον, τινὶ κακὸν ἦμαρ pripravim, εὐχομένοισι τάδε ἔργα uslišim, podelim; pass. izpolnim se, dovršim se, zgodim se. 2. intr. a) o času: končam se, bližam se koncu, potečem, minem ἔτος, τοῦ θέρους τελευτῶντος; b) o dejanju in stanju: končam se, izidem se ναυμαχία, κατὰ νόον ὁ πόλεμος vojna se srečno konča; ἐς τοῦτο τελευτῶ tako se končam, τὸ κεφάλαιον ἐς τοῦτο τελευτᾷ teži po tem, obstoji v tem, ὃ μὴ εἰς ταῦτα τελευτᾷ, εἰς τί ποτε ἐλπὶς ταῦτα τελευτῆσαι kakšnega konca se moremo pri tem nadejati; τελευτάω ἐπί τι dospem (naposled) do česa; c) izpolnim se ὄψις τοῦ ὀνείρου; d) o osebah: umrjem, poginem, ὑπό τινος umori me kdo, νούσῳ umrjem za boleznijo, γήραϊ vsled starosti; e) neham (govoriti), καλῶς τελευτᾷς konec tvojega govora je dober, dobro govoriš, τελευτάω καταλέγων neham naštevati; f) o prostoru: končam se, neham ᾗ τελευτᾷ τὰ τῆς Λιβύης, τῇ ἡ Κνιδίη χώρη ἐς τὴν ἤπειρον τελευτᾷ, ἐς γράμμα končam se s črko; g) pt. τελευτῶν se prevaja adverbialno; τελευτῶν εἶπε naposled (končno) je rekel, τὴν τυραννίδα τελευτῶσαν (naposled) χαλεπὴν γενομένην.

Τεμενῑ́της, ου, ὁ ἄκρα ἡ Ταμενῖτις hrib pri Sirakuzah.

Τηρείης ὄρος τό gora pri Kiciku.

Τμῶλος, ὁ gora v Lidiji pri Sardah.

Τολμίδης, ου, ὁ atenski vojskovodja, ki je padel v bitki pri Koroneji l. 447.

τρέπω [Et. lat. trepit = vertit, ion. τράπω. – Obl. fut. τρέψω, aor. 1 ἔτρεψα, 2 ἔτραπον, pf. τέτροφα (τέτραφα), pass. pf. τέτραμμαι, aor. 1 ἐτρέφθην, 2 ἐτράπην, fut. τραπήσομαι; med. fut. τρέψομαι, aor. 1 ἐτρεψμάμην trans.; 2 ἐτραπόμην intr.; ep. pf. 3 pl. τετράφαται; plpf. (ἐ) τετράφατο; ion. τράπω, impf. Her. τράπεσκον, aor. pass. ἐτράφθην]. I. act. trans. (za)vrtim, (za)sučem, obrnem a) krenem, obračam, εἰς γῆν proti zemlji, nagibam, vodim, gonim εἴς τι, πρὸς ὄρος; εἰς εὐνήν spravljam v posteljo, τὸ πρῆγμα ἐς γέλωτα smešim, ἄνω zravnam pokoncu; b) odvračam, odbijam, zadržujem, oviram; c) obračam nazaj πάλιν, gonim nazaj ἵππους, zapodim v beg εἰς φυγήν; d) pregovarjam, izpreobračam, izpreminjam γνώμας. II. act. intr., pass. in med. 1. a) obračam se na koga (s prošnjo), krenem kam, napotim se kam, ὁδόν krenem na pot, udarim jo po poti; αἰχμή se zavije; ostajam, prenočujem pri kom πρός τινα; b) vdajam se, prepuščam se, obračam se k čemu; εἰς (πρὸς) ἀλκήν postavljam se v bran, branim se, εἰς ἡδονάς vdajam se veselju, razveseljujem se, ἐπὶ ῥᾳθυμίαν vdam se lahkomiselnosti, ἐπὶ ζήτησιν začenjam preiskovati, ἐπὶ ἔργα lotim se dela, grem na delo, začenjam delo; καθ' ὑποψίαν τινός imam koga na sumu, sumim koga, ἐπὶ τὸ ἄμεινον obračam se na boljšo pot, ἐπί, πρός τι poprijemljem se česa, mislim na kaj. 2. obračam se od koga, εἰς φυγήν zapode me v beg, spustim se v beg, bežim. 3. izpreobračam se (ion. τράπομαι), izpreminjam svoje mnenje (mišljenje), pripravljam se na drugo prepričanje. III. med. (aor. ἐτρεψάμην) 1. odvračam koga od sebe, zapodim ga v beg. 2. pregovarjam, τετραμμένος obrnjen k, ležeč proti, ukvarjajoč se, misleč na; pa tudi: kdor se je premislil.

τριᾱκόσιοι 3 ep. ion. τριηκόσιοι tristo; a) οἱ τριακόσιοι v Atenah: odbor najbogatejših meščanov, ki je načeloval simorijam; b) Leonidova četa pri Termopilah.

Τριόπιον, τό rt pri Knidu v Kariji.

τρῖψις, εως, ἡ (τρίβω) 1. drgnjenje, masiranje. 2. tipanje, občutek pri tipanju; mehkost, voljnost.

Τροφώνιος, ὁ ki je zgradil s svojim bratom Agamedom delfsko svetišče; po svoji smrti je imel v podzemeljski jami pri Lebadeji svoje proročišče.

τροχός, ὁ (τρέχω) 1. kolo (pri vozu), okrogla plošča, krog. 2. lončarski krog ali kolovrat. 3. okroglo satovje. 4. mučilno kolo, orodje.