Franja

syagrus -ī, f (tuj. σύαγρος) síagrus (síager), vrsta palme: Plin. — Kot nom. propr. Syagrus -ī, f Síagrus (Síager), predgorje v Arabiji: Plin.

Sybaris -is, acc. -im, redkeje -in, abl. -ī (Σύβαρις) Síbaris

1. m reka ob vzhodni obali Lukanije (zdaj Sibari): O., Plin.

2. f mesto ob reki Sibaris, ki so ga ustanovili Grki; l. 510 je bilo razdejano, pozneje (l. 443) zopet sezidano kot atenska kolonija in imenovano Thurii, razvpito po potratnosti in razkošnosti svojih prebivalcev: Varr., Ci., L., O., Plin. Od tod subst.
a) Sybarītae -ārum, m (Συβαρῖται) Sibaríti, Síbarci, preb. mesta Sibaris: Sen. ph.
b) Sybarītis -tidis, acc. -tida, f (Συβαρῖτις) Sibarítida, Sibarítka, naslov neki erotične pesmi: O.; adj.
a) Sybarītānus 3 síbarski, sibaritánski: ager Varr., exercitus Plin.; kot subst. Sybarītānī -ōrum, m = Sybaritae Sibaríti, Síbarci, Sibaritán(c)i: Iust.
b) Sybarīticus 3 (Συβαριτικός) síbariški, síbarski, sibarítski, meton. = nasladen, erotičen, obscen, starejše stidožalen: Lamp., libelli Mart.

3. m Síbaris, moško ime: H.

Sȳchaeus -ī, m Sihêj, Didonin soprog, ki ga je umoril njen brat Pigmalion: O., abolere Sychaeum V. spomin na Siheja. Kot adj. Sychaeus 3 Sihêjev: fides cineri promissa Sychaeo V.

Syēnē -ēs, f (Συήνη) Siéna, najjužnejše mesto v Zgornjem Egiptu; slovelo je po rdečem granitu (zrnjaku): O., Lucan., Mel., Plin., Mart.; pesn. meton. = rdeči granit, starejše rdeči zrnjak: hic multa Syene Stat. Od tod subst. Syēnītēs -ae, m Sienít, Siénec, kot adj. siénski, iz Siéne (izhajajoč): Syenites, genitus Metione, Phorbas O., Syenites (syenites) lapis Plin. rdeči granit (zrnjak), iz katerega so klesali egiptovske obeliske; subst. pl. Syēnītae -ārum, m Sieníti, Siénci, preb. Siene: Plin.

symbolum (sumbolum) -ī, n (tuj. σύμβολον) in symbolus (sumbolus) -ī, m (tuj. σύμβολος)

1. znamenje, po katerem naj se kdo spozna ali naj se z njim izkaže, znak: symbolust (= symbolum est) Pl., quem symbolum? Pl., postea et Graeci et nostri (sc. anulum vocabant) symbolum Plin., symbolos proponere Iust.; kot n tudi: Ap.

2. occ.
a) nekakšna izkaznica: per symbolos pecunias magnas capere Ca. ap. Fr.
b) izpoved vere, veroizpoved: tota ecclesia in symbolo confitetur (sc. deum) iudicare vivos et mortuos Aug.

sympasma -atis, n (tuj. σύμπασμα) prašek za posipanje (kot zdravilo): Cael.

sympathetic [simpəɵétik]

1. pridevnik (sympathetically prislov)
simpatičen, ki vzbuja simpatijo, privlačen (to za)
izražajoč simpatijo, sočuten, usmiljen, dobrohoten; solidaren, enakega mišljenja
anatomija simpatičen; simpatetičen, skrivnostno učinkujoč
pogovorno prijeten, zanimiv

sympathetic clock sinkrona ura
sympathetic cure zdravljenje z zagovarjanjem
sympathetic ink simpatično, nevidno črnilo
sympathetic nerve simpatični živec, simpatikus
sympathetic pain bolečina, ki jo čutimo zaradi krivice, prizadete drugim; bolečina v enem delu telesa kot odraz bolečine v nekem drugem delu telesa
sympathetic sound zvok, ki nastane kot odmev nekega drugega zvoka
sympathetic strike solidarnostna stavka
sympathetic words sočutne besede
his poetry is not very sympathetic to me njegova poezija mi ničesar ne pove

2. samostalnik
anatomija simpatikus; simpatični živčni sistem; za hipnozo občutljiva oseba

symplēgas -adis in -ados, f (tuj. συμπληγάς) skupaj udarjajoča; kot subst.

1. nom. propr. pl. Symplēgadēs -um, f (Συμπληγάδες sc. νῆσοι) Simplegádi (f. du.), skalnata otočka pri Bizantiju na Bosporju, imenovana tudi Cȳaneae, ki sta (kot pravi mitološko izročilo) udarjala eden ob drugega in uničevala vse, kar je prihajalo vmes; ustavila sta se šele, ko je ladja Argo srečno preplula skozi njiju: O. (z acc. -adas), Mel., Plin., Hyg.; sg. Symplēgas Simplegáda: Lucan., Val. Fl. (z gen. -ados), Ven. (z gen. -adis), Cl. (z acc. -ada).

2. (šalj.) metaf. o ritnicah, ki tiščita ena ob drugo: sic constringuntur gemina Symplegade culi et nimias intrant Cyaneasque natis Mart., tergum, colla, umeros, luteae Symplegadis antrum, tam diuersa locis vaga carnificina pererrat Aus.

synchysis -is, f (tuj. σύγχυσις) zmeda, zmešnjava, zaplet, zamota, sínhiza, kot gram. t.t., če besedni red besed v stavku preveč odstopa od ustaljenega besednega reda: Char.

synonymous [sinɔ́niməs] pridevnik (synonymously prislov)
sinonimen, soznačen, pomensko soroden; istega pomena (with z, kot)

Syphāx -ācis, m (Σύφαξ) Sífaks, kralj numidijskih Masesilcev v času druge punske vojne, Hazdrubalov zet, zaveznik Rimljanov, pozneje Kartažanov; l. 203 ga je premagal Masinisa, umrl pa je kot rimski jetnik: S. (v nekaterih izdajah abl. Suphaco), L., O., Pr., Sil., Iuv., Cl. (ki meri acc. Sy̆phăcēn).

Syrī -ōrum, m (Σύροι) Sír(ij)ci, preb. Sirije: Pl., Ci., L., O. idr.; Syri venales Ci. (o sužnjih). Od tod

I. adj.

1. Syrus 3 sír(ij)ski: merx, vina H., lagoena Mart., sermo Eccl., Vop.; subst. Syrus -ī, m Sír(ij)ec, ime Aktajonovega psa: Hyg.

2. Syrius 3 (Σύριος) sír(ij)ski: pira V., Col., nardus Pr., munus Pr. nardno olje, ros Tib. nardno mazilo (nardna dragomast), lilinum, oleum, triticum Plin., Syrii tumores Mart., dea Suet., Ap., Fl., Hyg. sirska; menda gre za boginjo Atargatida (Atargatis, Ατάργατις), ki so jo Grki istovetili z Derketo (Dercetō, Δερκετώ) in častili kot mater vseh živečih; Rimljani so je istovetili zdaj z Junono, zdaj z Venero. — Od tod subst.
a) Syria -ae, f (Συρία) α) Sírija, pokrajina v Mali Aziji, ki je mejila na severu s Kapadokijo, na zahodu s Palestino, Fenicijo, Sredozemskim morjem in Kilikijo, na vzhodu z Mezopotamijo (Evfratom) in Arabijo, na jugu s Fenicijo: Ci., Cu., Mel., Plin. β) v širšem pomenu sírsko kraljestvo (dinastije Selevkidov), ki je vključevalo Sirijo, Babilonijo, Fenicijo in Palestino: Ci., Cu., T.; v pl. = sírske dežele, sírske pokrajine: Cat., Mel., Ulp. (Dig.). γ) = Asírija: Suet., Sardanapalli, opulentissimi Syriae regis Ci., Syriae regem Babylone regnantem hoc opus esse molitum memoriae proditum est Cu.
b) Syriī -ōrum, m Sír(ij)ci: Iust.
c) syrium -iī, n sír(ij)ski lilijev sok: Plin.

3. Syriacus 3 (Συριακός) sír(ij)ski: publicani Ci. ki (dobro) kupčujejo (trgujejo) v Siriji, nomen Varr., boves Plin., expeditio Suet. v Sirijo, bellum Fl., cultus Lamp.; adv. Syriacē: loqui Vulg.

4. Syriāticus 3 sír(ij)ski: Ulp. (Dig.), Fr. —

II. subst.
a) Syriscus -ī, m (Συρίσκος, demin. Σύρος) Sirísk = Sír(ij)ček, Sír(ij)ec, Sírče α) kot moško lastno ime: Mart., Aus. β) zaničlj. ali ljubkovalno suženjsko ime Syrus: Ter.
b) Syrisca -ae, f (Συρίσκα, demin. Σύρα) Siríska, Sír(ij)ka, žensko lastno ime: Ps.-V. (Copa).

Opomba: V nekaterih (celo najboljših) rokopisih najdemo tudi zapisa Suri, Suria.

sȳrinx -ingis, acc. -inga, f (tuj. σῦριγξ)

1. trst; od tod kot nom. propr. Sȳrinx Sirínga, nimfa, ki jo je ljubil Pan; njene sestre so jo spremenile v trst: O. (= Canna dea Ap.). Soobl. sȳringa -ae, f
a) trst, kot medic. t.t. α) trst za vbrizgavanje in meton. vbrizgavanje: P. Veg. β) fistula, votel tvor: Plin. Val., Th. Prisc.; enako tudi v soobl. sȳringia -ae, f: Plin. Val. in sȳringiō -ōnis, f: Plin. Val.
b) kot nom. propr. Sȳringa -ae, f Sirínga = Sȳrinx: Serv.

2. pl. sȳringēs -um, f (pod)zemeljske razpoke ali votline, starejše póčenice: Amm.

šahirati glagol
1. (igrati šah) ▸ sakkozikEni šahirajo, drugi so kvartopirci. ▸ Egyesek sakkoznak, mások kártyások.

2. lahko izraža negativen odnos (upravljati; imeti v oblasti) ▸ sakkozikNa neki način si kot stvarnik, ki šahira z usodami junakov. ▸ Bizonyos módon olyan vagy, mint a teremtő, aki sakkozik a hősök életével.
Nekdo šahira z našimi življenji. ▸ Valaki sakkozik az életeinkkel.

šah-mat frazem
(zmagovalno, odločilno dejanje) ▸ sakk-matt, matt
Preselitev festivala v Celje se za celjske kinodvorane nikakor ni izkazala za potezo šah-mat, saj je bilo zanimanje Celjanov za slovenske filme vse prej kot hvale vredno. ▸ A fesztivál Celjébe való áthelyezése nem bizonyult sakk-mattnak a celjei mozik számára, mivel a celjeiek érdeklődése a szlovén filmek iránt korántsem volt dicséretes.
Sopomenke: šah mat

šahovnic|a ženski spol (-e …) das Schachbrett
vzorec šahovnice das Schachbrettmuster
s šahovnico geschacht
kot šahovnica schachbrettartig
figure na šahovnici figurativno Schachbrettsteine množina

šal|a ženski spol (-e …)

1. der Scherz (prvoaprilska Aprilscherz)
slaba šala ein schlechter Scherz
(zabava) der Spaß
to ni šala damit ist nicht zu scherzen
brez šale Spaß beiseite
ne poznati šale (biti hitro užaljen) keinen Spaß/ Scherz verstehen
uganjati šale scherzen, seine Scherze treiben (mit)
v šali im Spaß
obrniti na šalo scherzhaft aufnehmen
za šalo im Spaß, scherzweise, zum Spaß, zum Scherz
kot za šalo mühelos

2. (smešnica, vic) der Witz (dvoumna zweideutiger, judovska jüdischer, nedostojna unanständiger, politična politischer), -witz (besedna Wortwitz, judovska Judenwitz, kosmata Männerwitz, šolska Schulwitz, vulgarna Gassenwitz)
zbijati šale witzeln, Witze reißen

3. (norčija) der Streich

šála ž šala, burka: duhovita, neslana šala; zbijati -e; pozorišna, kazališna šala u tri čina; aprilska šala; bez -e, to je istina; danas mi nije do -e: napisaću vam hitro, ko od -e kot za šalo; paprena = masna šala

šála (-e) f

1. scherzo, celia:
nedolžna šala scherzo innocente
neokusna šala scherzo di cattivo gusto, brutto scherzo, scherzo da prete
narediti šalo fare, giocare uno scherzo
prvoaprilska šala pesce d'aprile

2. (dovtip) barzelletta; facezia, arguzia; battuta:
stresati šale raccontare barzellette
dobra, groba, neprimerna, opolzka šala barzelletta spiritosa, rozza, indecente, spinta

3. (šaljenje) scherzo; ridere:
pogovor zasukati v šalo buttare il discorso in ridere

4. v šali, za šalo (v adv. rabi) per scherzo:
narediti kaj kot za šalo fare qcs. come niente fosse
kaj reči za šalo dire qcs. per scherzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. to ni šala non è una bagatella
denimo šalo na stran scherzi a parte
ne poznati šale non scherzare; ekst. non stare allo scherzo

šȁrkast -a -o
1. uzdiže se na istoku nešto -o na vzhodu se vzdiguje nekaj kot pisano
2. nezanesljiv