Franja

bipedālis -e (bi in pēs) dva čevlja (= ²/₃ m) dolg (širok, debel, globok): Ca., Vitr. idr., materia, tigna, trabes C., modulus H.

bipedāneus 3 (bi in pēs) dva čevlja (= ²/₃ m) dolg (širok, debel, globok), dveh čevljev: altitudo, latitudo, scrobs, spatia Col., pastinatus Plin.

bipedius 3 (bi in pēs) dvonog, dvonožen: animalia Aug.

bipennifer -fera -ferum (bipennis in ferre) dvorezno sekiro (dvoreznico) noseč, z dvorezno sekiro: Arcas (sc. Ancaeus), Lycurgus O.

bipennis -e (bi in penna)

1. dvokrilen: passerculus Varr. ap. Non., insectum Plin.

2. pren. dvorezen: securis Varr. ap. Non., ferrum V.; nav. subst. bipennis -is, acc. -em, abl. -ī in pesn. -e, f (sc. securis) dvorezna sekira, dvoreznica: formam totius Britanniae... bipenni assimulavere T., victimaque admotae stabat subiecta bipenni Sil.; bojna dvorezna sekira: valida, caelata argento V., lata O., Thermodontiaca malles cecidisse bipenni O., armati bipennibus Cu.; tesla ali drevnica v dva seka: Luc., Varr. ap. Non., Ph., ilex tonsa bipennibus H.; met. v pl. seki (zamahi) z dvorezno sekiro ali drevnico: ornus ferro accisa crebrisque bipennibus V. — Soobl. bipinnis (bi in pinna = penna).

bipēs -pedis (bi in pēs) dvonog, dvonožen: deus Ci., equi V. konji (morskih božanstev) z ribjim repom, Aegyptii mures bipedes ambulant Plin. hodijo po dveh nogah, bipes asellus Iuv. dvonogi osel = tepec, mensa Mart.; subst. bipedēs -um, m dvonožci: replevit eam (terram) bipedibus et quadrupedibus Vulg.; zaničlj. o osebah: omnium non bipedum solum, sed etiam quadrupedum impurissimus Ci., omnium bipedum nequissimus Modestus ap. Plin. iun.

Opomba: V neutr. pl. bipedia Aug.

biprōrus 3 (bi in prōra) z dvema gobcema, dvogobčen: navis Hyg.

bȉr neskl. (t. bir)
1. en, eden: kad dođe Turčin na vrata od raja, udari bir rijeka slatka mlijeka
2. dober, najboljši: biser-ljube, bir-djevojke prelepe žene in najlepša, prva dekleta
3. čim, kakor hitro: bir ja dođem do Budima grada, sakupiću kitu i svatove

bird [bə:d] samostalnik
ptič, ptičica
sleng deklica, dečko, oseba
ameriško, sleng navdušenec; čudak

figurativno old bird lisjak, zvitorepec, tič
to do s.th. like a bird zelo rad, z lahkoto kaj narediti
bird of calm vodomec
the early bird catches the worm rana ura zlata ura
cock bird ptičji samec
birds of a feather flock together ene vrste ptiči skupaj letijo, Šimen Šimnu gode
fine feathers make fine birds obleka dela človeka
to give the bird zavrniti, odkloniti, izžvižgati
a bird in the hand is worth two in the bush boljši danes vrabec kakor jutri zajec, bolje drži ga kot lovi ga
hen bird ptičja samica
to hit the bird in the eye v črno zadeti
bird of Jove orel
bird of Juno pav
to kill two birds with one stone dve stvari hkrati opraviti, dve muhi naenkrat ubiti
a little bird told me so nekdo (ne smem ali nočem povedati, kdo) mi je povedal
bird of paradise rajska ptica, rajčica
an old bird is not caught with chaff star lisjak ne gre na limanice
bird of passage ptica selivka
bird of prey ptica roparica
a queer (gay) bird čudak (veseljak)
a wise old bird zvitorepec

birēmis -e (bi in rēmus)

1. dvoveseln, z dvema vesloma: scapha H., lembi L.; subst. birēmis -is, f (sc. navis) dvoveselna ladjica, dvoveslača: parva, non longa Lucan.

2. z dvema vrstama veslarskih klopi; le kot subst. birēmis -is, f (sc. navis) (ladja) dvoveslača: Ci., T. idr., Phrygiae biremes V., quattuor biremes in portum transduxit C.

bireta samostalnik
1. kemija (merilni pripomoček) ▸ büretta
2. (pokrivalo) ▸ birétumSopomenke: biret

birma samostalnik
religija (zakrament) ▸ bérmálásOba sta bila krščena in oba sta šla k birmi. ▸ Mindketten meg vannak keresztelve, és bérmálkoztak.

birotus 3 (bi in rota) dvokolesen: vehiculum Non.; subst. birota -ae, gen. pl. birotûm, f (sc. rēda) dvokolesnica: Cod. Th.

birthday [bɔ́:ɵdei] samostalnik
rojstni dan

in one's birthday suit nag, gol, kakor ga je bog ustvaril
birthday cake torta za rojstni dan

bis medmet
ponavadi v glasbi (o vzkliku) ▸ vissza
Publika je bila navdušena in mu je aplavdirala: bis, bis! ▸ A közönség lelkesedett és vastaps mellett kiabálta: „Vissza, vissza...”.

bis samostalnik
ponavadi v glasbi (dodatek) ▸ ráadásObčinstvo je zahtevalo samo en bis, čemur so se nastopajoči tudi korektno odzvali. ▸ A közönség csak egy ráadást kért, aminek a fellépők korrekt módon eleget is tettek.
S treningom za moč in gibčnost manjših, pogosto spregledanih mišic boste vedno pripravljeni na bis. ▸ A kisebb, gyakran mellőzött izmok erőnléti és mozgékonysági tréningje nyomán mindig képes lesz a ráadásra.

bis, num. adv., prislovni števnik (iz st.lat. duis; prim. gr. δίς, lat. bīnī, bi-, bēs) dvakrat, dvojno, dvakratno: non semel, sed bis Ci., bis in potestatem Caesaris pervenit, semel ad Cornifium, iterum in Hispania C., hanc (Munychiam) bis tyranni oppugnare sunt adorti N., bis consulem esse (fuisse, factum esse) Ci., L., Suet. dvakrat konzul biti (iterum consulem esse v drugo konzul biti = kadar kdo še za eno leto dobi konzulsko čast, ne da bi jo vmes prekinil; v pozni lat. in pesn. je bis consul = iterum consul), lagona, quae bis Frontino consule trima fuit Mart., bis improbus fuisti Ci. dvakratno; bis die V., H., Tib. idr. = cotidie bis L. vsak dan dvakrat, bis anno Plin. vsako leto dvakrat, semel aut bis anno Varr. fr. vsako leto enkrat ali dvakrat, toda: bis in die Ca., Ci., L., Cels. ali bis in mense Plin., Suet. ali in anno bis Varr. ali bis in hora V. dvakrat na dan, na mesec, na leto, na uro; bis tanto ali bis tantum Pl., Varr. dvakrat toliko, bis tantum V. dvakrat tako daleč, bis minus Auctor incertus ap. Gell. dvakrat manj. Pri množenju v dvezi z delilnimi števniki: bis bina Ci. dvakrat dva, bis bini Lucr., bis quini V., bis centena milia H. 200000 sestercijev, bis et tricies centena milia Suet.; s prislovnim števnikom: bis milie(n)s L., Auct. b. Afr., Val. Max. 2000, sestertiûm bis miliens Ci.; pesn. in v pozni lat. z glavnimi števniki: bis duo (quattuor, septem, novem, centum) O., bis tres H., bis quinque H., O., bis sex V., O., bis mille Lucr., H., bis quinque viri H. = decemviri; kot hiperbola: aptat bis sex thoraca petitum perfossumque locis V. = na mnogih mestih, bis trium ulnarum toga H. šest lakti široka; z vrstilnim števnikom: bis sextus honos Stat. konzulstvo (ker je pred konzulom hodilo dvakrat po šest liktorjev). — Pomni še zveze: bis terque Ci. ali bisque terque Mart. dvakrat do trikrat, t.j. večkrat kakor enkrat = pogosteje, toda: bis terve Varr. fr., Ci., H. le dvakrat ali trikrat = le redko(krat).

bisaccium -iī, n (bi in saccus) dvojna vreča, bisaga: Petr.

Bīsaltae -ārum, m (Βισάλται) Bizalti, traškomak. ljudstvo ob Strimonu: L., V., Val. Fl.; sg. Bīsalta -ae, m Bizalt(ec): Sid. Od tod adj. Bīsalticus 3 bizaltski; subst. Bīsaltica -ae, f (sc. terra) Bizaltika, Bizaltska dežela: L. = Bīsaltia -ae, f Bizaltija: Gell. Heros eponymos te dežele je Bīsaltēs -ae, m Bizalt, Sin Sonca (Sol) in Zemlje (Terra): Hyg; od tod patronim Bīsaltis -idis, f (Βισαλτίς) Bizaltida, Bizaltova hči Teofana (Theophane), ki jo je Pozejdon spremenil v ovco in z njo spočel Friksovega in Helinega ovna: O.

biscia f (pl. -sce)

1. nestrupena kača:
biscia d'acqua belouška (Natrix natrix)

2.
in, a biscia pren. cikcakasto