Franja

astrum -ī, n (gr. ἄστρον)

1. ozvezdje, zvezda: Pr., Mart., Lact., cognitio, cursus astrorum Ci., veris initium non ab aliquo astro notabant Ci. od vzhoda kakega ozvezdja, fugat astra Phoebus H., aliquem astris inferre O. ali aliquem in astris ponere Hyg. med zvezde postaviti; met. pl. astra = sonce: astra Thyestae abstulit (tudi inpulit) Lucan.; stanje (položaj) zvezd ob rojstvu: astrum natale H., utrumque nostrūm... consentit astrum H.

2. pesn. višina, nebo (večinoma hiperbolično): turrim... sub astra eductam tectis... convellimus V., rorantia vidimus astra V., mons ibi verticibus petit arduus astra duobus O.; pren.: tollere in astra Ci. ali ad astra Ci. ep., V. ali ad astra ferre V. ali educere in astra H. v zvezde kovati = silno poveličevati, slaviti, se efferre ad astra Sil., sic itur ad astra V. tako se doseže nesmrtnost, ex astris decidere Ci. ep. „z neba pasti“ = slavo izgubiti.

āstruō (adstruō) -ere -strūxī -strūctum

1. (z)graditi, (se)zidati k čemu, ob čem, na kaj, prigraditi, dozida(va)ti, prizida(va)ti: hanc super contignationem,... laterculo (z opeko) adstruxerunt C., astr. veteri recens aedificium Col., hae mihi causae utrique (villae) quae desunt astruendi Plin. iun.; pren.: nam sicut antea secunda fortuna... tot de Romanis victorias adstruxerat, ita nunc adversa... destruens, quae cumulaverat,... ab Italia discessum adiecit Iust.

2. pren.
a) doda(ja)ti, pridoda(ja)ti: animum... adstrue formae O., tamquam nobilitatem ac decus adstruerent T., astruit auditis... pavor Sil., ad necem utriusque parentis caedem fratris adstr. Iust.; (v govoru) dostaviti (dostavljati), pristaviti (pristavljati): his etiam blanditiis astruit: Mi mellite, mi marite Ap., astruitur his (z neodvisnim govorom) Plin. iun.
b) pripis(ov)ati, prište(va)ti: Livium priorum aetati astr. Vell., an quae Neroni falsus astruit scriptor? Mart.
c) napelj(ev)ati koga k čemu, izbistriti koga za kaj: gentis eiusdem levissimos falsis criminibus (dat.) adstruxit Iust.
č) opomniti, zagotoviti (zagotavljati), zatrditi (zatrjevati), trditi: Macr., M., Eccl.; z ACI: Aur., Macr., Eccl.

āstupeō (adstupeō) -ēre strmeti pri čem, nad kom ali čim, čuditi se komu, čemu; abs.: tum steriles luci... et ferrugineum nemus astupet et miratur Stat.; z dat.: adstupet ipse sibi O., ast. divitiis Sen. ph., alicui oranti Stat.

Astura -ae, m (Ἄστυρα) Astura,

1. lacijska reka, ki se izliva v Tirensko morje (zdaj Astura) z istoim. otokom in mestecem (Astura, fem.), blizu katerega je imel Ci. vaško posestvo: Ci. ep., L., Plin.

2. Durijev (Durius, zdaj Duero) pritok v tarakonski Hispaniji: Fl.

Astyanax -actis, m (Ἀστυάναξ „gospodar mesta“) Astianakt, Astianaks,

1. Hektorjev in Andromahin sin; ko so Grki zavzeli Trojo, so ga vrgli z mestnega obzidja: Ci. ep., V., O. idr.

2. igralec v tragedijah v Ciceronovem času: Ci. ep.

Astylos -ī, m Astil, Kentaver, ki je svoje tovariše odvračal od boja z Lapiti: O.

Astypalaea -ae, f (Ἀστυπάλαια) Astipalaja, otok v Sporadih nedaleč od Rodosa z istoim. mestom (zdaj Astipálaia); otočani so Ahila po božje častili: O., Mel., Plin., M. Od tod adj. Astypalaeicus 3 astipalajski: Plin. = Astypalēïus 3: regna O.; subst. Astypalaeēnsēs -ium, m Astipalajci, preb. Astipalaje: Ast. insulani Ci.

asyndetus 3 (gr. ἀσύνδετος, -ον) nezvezan, v nobeni zvezi,

1. metr.: M.

2. astr. o zvezdah, ki niso v nobeni zvezi (v stiku) z drugimi ozvezdji, osamljen: Mercurius Sid.

at [æt, ət] predlog
ob, pri, zraven; proti, k, v, na; za

at the age of v starosti
at all sploh
to aim at s.th. meriti na kaj
all at once nenadoma, nepričakovano, ko strela z jasnega neba
at attention v pozoru
angry at jezen zaradi
at best v najboljšem primeru
to be at s.th. ukvarjati se s čim
at the bottom na dnu, spodaj
at all costs za vsako ceno
at close quarters čisto blizu
at court na dvoru
at one's disposal na razpolago komu
to drive at meriti na kaj
at first najprej
to receive s.th. at s.o.'s hands dobiti kaj od koga
to be hard at s.th. naporno delati, truditi se s čim
at the head of na čelu česa
at home doma
at one fell swoop na mah
at large na prostosti
to laugh at s.o. posmehovati se komu
at last končno
at least vsaj
at long last na koncu koncev
at loggerheads v sporu, sprt
at length končno
at the minute na minuto
to be at hand biti na voljo
at any moment vsak trenutek
at most največ, kvečjemu
near at hand čisto blizu
not at all sploh ne; prosim (kot odgovor na thank you)
at night ponoči
at noon opoldne
at one složno, sporazumno
at peace v miru
at a pinch v stiski
to play at chess igrati šah
at any price za vsako ceno
at rest v miru
at school v šoli, pri pouku
to scoff at posmehovati se
at sight na pogled, po videzu
at stake v nevarnosti, na kocki
two at a time dva hkrati
at that vrh tega, poleg tega; kljub temu
to be at a standstill zastajati
to value at ceniti na
what are you at? kaj počneš?
at war v vojni
at work pri delu

ataque moški spol napad; napad bolezni

ataque a la bayoneta napad z bajoneti
ataque fingido fingiran napad
ataque de flanco bočni napad

atarear preobložiti (z delom)

atarearse con (en) los negocios z vnemo opravljati posle

Atargatis -tidis, acc. -tin, f (Ἀταργάτις) Atargatida, sirska boginja, sicer imenovana Dercetō (Δερκετώ); primerjali so jo z gr. Afrodito: Plin., Macr.

Ātella -ae, f (ātra črna) Atela, oskovsko mestece v Kampaniji med Kapovo in Neapljem, pozneje rim. muncipij, potem rim. naselbina: Ci., L. idr. Od tod adj. Ātellānus 3 atelski: municipium Ci. ep.; subst. Ātellānī -ōrum, m Atelčani, preb. Atele: L., Plin.; poseb. fabella Ātellāna ali samo Ātellāna -ae, f atelska burka, atelana, sprva preprosta igra, ki je zasmehovala nerodna dejanja Atelčanov, pozneje, ko je bila že prenesena v Rim in tam udomačena, pa je prikazovala sploh vesele, z grobimi dovtipi zabeljene prizore pravega italskega značaja; v njej so igrali le rim. mladeniči (ne pa tuji igralci): Varr., Ci. ep., L. idr. Od tod

1. adj.
a) Ātellānicus 3 ki se tiče atelskih burk, atelanski: versus Petr., exodium Suet.; subst. Ātellānica -ōrum, n atelanske pesmi: Porph.
b) Ātellānius 3 = Ātellānicus: versus Ci., fabula Gell., ars Macr.; subst. Ātellānia -ae, f (sc. fabula) = Ātellāna: Gell., Macr.

2. subst.
a) Ātellānus -ī, m igralec v atelskih burkah: Val. Max., Q., Suet., Tert.
b) Ātel-lāniola -ae, f (demin. Atellānia) atelska igralka: M. Aurel. ap. Fr.

atención ženski spol pazljivost, pozornost, pažnja; vljudnost, ustrežljivost

digno de atención uvaževanja vreden
falta de atención nepazljivost, nemarnost
falto de atención nepazljiv
en atención a z ozirom na, glede na
llamar la atención de opozoriti (koga)
poner atención paziti (en na)
prestar atención paziti
¡atención! pozor!
atenciónes pl posli; pristojbine

atento pazljiv, obziren, skrben; vdan; vljuden

atento que ker; z ozirom na to, da

Athamās, rok. tudi Athamāns, -antis, acc. tudi -anta, m (Ἀϑάμας) Atamant,

1. Eolov sin in mož boginje oblakov Nefele, ta mu je rodila Friksa in Helo (Phrixus, Helle). Pozneje se je poročil s Kadmovo hčerjo Inono (Ino, Ἰνώ) in ta mu je rodila sinova Melicerta in Learha. Na prigovarjanje Inone, ki je na vse načine preganjala Nefelina otroka, je Atamant sklenil žrtvovati Friksa in Helo, toda Nefela ju je odpravila na zlatorunem ovnu in ju tako rešila smrti. Kmalu zatem je razsrjena boginja Junona Atamantu zmešala pamet, da je ubil Learha, zblaznela Inona pa je z Melicertom pobegnila in se vrgla z njim v morje, potem pa sta se oba spremenila v dobri morski božanstvi: Ino v Levkotejo (Leucothea, ki so jo Rimljani istovetili z Matuto), Melicert pa v Palemona (ki so ga Rimljani istovetili s Portunom, bogom pristanišč): Ci., O., Hyg. Od tod adj. Athamantēus 3 (Ἀϑαμαντεῖος) Atamantov, atamantski: sinus O., pinus Stat. smrekov venec pri istmijskih igrah, katerih ustanovitelj je bil Atamant, aurum Mart. zlato Friksovo runo; Athamanticus 3 (Ἀϑαμαντικός) atamantski: meum Atham. Plin. medvedov koren, krbec, rastlina, ki naj bi jo prvi našel Atamant (ali morebiti po Atamantu, tesalski gori, kjer je najlepše uspevala); patronim Athamantiadēs -ae, m (Ἀϑαμαντιάδης) Atamantid, Atamantov sin (= Melicertes Palaemon): O.; Athamantis -idis, pesn. -idos, f (Ἀϑαμαντίς) Atamantida, Atamantova hči (= Helle): frustra pecudem quaeres Athamantidos Helles O.; nav. samo Athamantis: admotis Athamantis aquis accendere lignum narratur O., Athamantidos aequora O. ali undae Pr. (= Hellespontus).

2. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

3. Pizonov suženj ali osvobojenec: Ci.

4. tesalska gora: Plin.

Athēnae -ārum, f (Ἀϑῆναι) Atene, ime več gr. mest: Varr. Od tod Athēnaeī -ōrum, m (Ἀϑηναῖοι) ali Athēnăeis, m (Ἀϑηναεῖς) ali Athēnaeopolītae -ārum, m Atenci, Atenjani, Ateneopolci, preb. mesta z imenom Atene (Athēnae) ali Ateneopol (Athēnaeopolis): Varr. Najslavnejše so bile Atene, glav. atiško mesto, prestolnica umetnosti in znanosti, zlasti filozofije in govorništva: N., L., H. idr., Athenae Atticae Ci. idr., clarae, doctae O.; met. = omika in znanost: nunc totus Graias nostrasque habet orbis Athenas Iuv. Od tod adj.

1. Athēniēnsis -e (abl. sg. -ī, redkeje -e: a Callia Atheniense Plin.) atenski, iz Aten: civis N., Miltiades Athen. N. ali Themistocles Athen. Ci. = Atenec, populus Ci. ep., Val. Max., leges N.; subst. Athēniēnsēs -ium, m Atenci, Atenjani, preb. Aten: Ci., N., S., L. idr.

2. Athenaeus 3 (Ἀϑηναῖος) atenski, iz Aten: est et Athenaeis in moenibus Lucr., Amphilochus Athenaeus Plin.

Athēniō -ōnis, m (Ἀϑηνίων) Atenion,

2. sicilski pastir, po rodu iz Kilikije, ki je poveljeval v drugi suženjski vojni l.102 in padel v dvoboju s konz. Manijem Akvilijem: Ci.; sarkastično o Sekstu Klodiju, vodji upornih sužnjev: Ci. ep.

2. slikar iz traške Mavroneje: Plin. (z nom. Athēniōn).

atiborrar nabasali (z jedjo)

atiborrarse nabasati se z jedjo

Atlas samostalnik
1. (gorovje) ▸ AtlaszV gorovju Atlas se je snežna meja spustila na 1500 metrov. ▸ Az Atlasz-hegységben a hóhatár 1500 méterre csökkent.
Vodo, ki priteče z zasneženega Atlasa, uporabljajo za namakanje. ▸ A havas Atlasz-hegységből lefolyó vizet öntözésre használják.

2. (mitološko bitje) ▸ Atlasz, Atlas
Starogrške legende pravijo, da so Plejade hčere Atlasa. ▸ Az ógörög legendák szerint a pleiaszok Atlasz lányai.

3. (Saturnova luna) ▸ Atlas
Atlas ima približno okroglo obliko in povprečni premer 30 km. ▸ Az Atlas gömbölyded, az átlagos átmérője pedig 30 km.
V Saturnovem sistemu je tak satelit Atlas, ki kroži v bližini zunanjega roba obroča A. ▸ Az Atlas a Szaturnusz holdja, amely az A gyűrű külső pereme közelében kering.

4. (vladar) ▸ Atlasz
Kralj Atlas je vladal v glavnem mestu Atlantidi. ▸ Atlasz király Atlantisz fővárosában uralkodott.