Franja

trimestre [-mɛstrə] masculin četrtletje; kvartal; trimester; četrtletna najemnina, četrtletno plačilo

payer par trimestre plačevati četrtletno (le loyer najemnino, stanarino)

trimestriel, le [-mɛstrijɛl] adjectif četrtleten

bulletin masculin trimestriel četrtleten bilten

trinájst (-ih) numer. tredici:
delo v trinajstih zvezkih opera in tredici volumi
ura je trinajst sono le tredici
proga 13 linea 13

tripatouiller [-tuje] verbe transitif napraviti nedovoljeno spremembo (quelque chose v, pri čem), popačiti, nespretno ravnati (quelque chose s čim)

tripatouiller le texte d'un auteur nespretno popraviti, popačiti avtorjevo besedilo

triple [triplə] adjectif trojen, trikraten; masculin, mathématiques trikratnik; trojna količina

triple alliance féminin trozveza
triple idiot masculin popoln tepec, idiot
triple menton masculin trojna brada
en triple exemplaire v treh izvodih, v trojniku
au triple galop z vso hitrostjo
sa maison est triple de la mienne njegova hiša je trikrat večja od moje
prendre une triple dose vzeti trojno dozo
neuf est le triple de trois devet je trikratnik od tri
augmenter du triple trikratno (se) povečati

trisannuel, le [trizanɥɛl] adjectif trileten; ki se vrši vsaka tri leta

triste [trist] adjectif žalosten, otožen (de zaradi); turoben, mračen, neprijeten; beden, slab, nesrečen

un triste sire nesrečnik, bednik
triste comme un bonnet de nuit, comme une porte de prison (figuré) zelo žalosten
le chevalier à la triste figure vitez žalostne postave (don Kihot)
faire triste mine čemerno se držati
tu as triste mine nisi videti zdrav
faire triste mine à quelqu'un koga neprijazno, hladno sprejeti
(familier) avoir le vin triste biti žalosten po preobilnem pitju vina
les gens tristes, les tristes žalostni ljudje

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

tri-sulcus 3 (trēs in sulcus) le pesn. „tribrazden“, „trobrazden“; metaf. trizob (trozob), trizoben (trozoben), triosten (troosten), trojen: ignes, telum (o blisku) O., lingua (sc. serpentis) V.

triturer [-türe] verbe transitif zmeti, streti, zmrviti

se triturer les méninges, la cervelle, le ciboulot (figuré) (precéj brezuspešno) si glavo beliti, razbijati
triturer du sel streti, zmleti sol

trītus², le abl. -ū, m (terere) drgnjenje, trenje, kresanje: lapidum tritu elicitur ignis Ci.

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.

trium-vir -virī, m (trēs in vir) triúmvir (tudi triumvír), član združbe treh mož, trimož: Prisc. idr., C. Gracchum triumvirum ferro necaverat S.; pl. trium-virī -ōrum (pogosteje -ûm), m, tudi trēs-virī in III virī, trium virōrum, m triúmviri (tudi triumvíri), združba treh mož, trimoštvo, trimožje: triumviros coloniae deducendae creaverunt L. Taki triumviri so bili:

I. redni oblastniki:

1. triumviri capitales (pri Pl. le tresviri) jetniški triumviri, trije višji jetničarji, jetniški predstojniki, ki so nadzorovali državne jetnišnice, skrbeli za izvrševanje telesnih in smrtnih kazni ter za mir in javno varnost: L., Ci., Dig. idr., triumviris opus est, comitio, carnifice Sen. rh., si tresviri me in carcerem compegerint Pl., ad tresviros iam ego deferam nomen tuom Pl.; te iste imenuje L. triumviri carceris lautumiarum; sg.: triumvir capitalis Asc. in samo triumvir: Val. Max., Asc.

2. triumviri nocturni triumviri nočnih enot, trije poveljniki redarjev in gasilcev: L., Val. Max., Dig.

3. v municipijih so triumviri triumviri najvišja veja oblasti, sestavljena iz treh mož: Ci. —

II. izredni oblastniki (pristavljeni dat. gerundivi natančneje definira namen njihove izvolitve):

1. triumviri za ustanavljanje kolonij, naseljevanje kolonistov in delitev zemlje mednje: triumviri coloniae deducendae L., agro dando, dividendo, assignando, agris dividendis L., triumvir coloniis deducendis S., triumvir agris dividendis Fl.; tudi triumviri agrarii L.; samo triumvir: cum triumvir coloniam deduxisset Ci.

2. triumviri epulones „pojedniški“ triumviri, trije oskrbovalci javnih pojedin ob raznih igrah: L., tresviri epulones Ci.

3. triumviri mensarii bančni triumviri, trije pooblaščenci za urejanje denarnih zadev (zlasti za poravnavo in izterjavo dolgov): L.

4. triumviri monetales denarni (monetarni) triumviri, trije predstojniki državne blagajne: Dig.; isti se sicer imenujejo triumviri auro (argento, aeri) flando ali feriundo: Ci. ep.

5. triumviri militibus conscribendis naborniški triumviri, trije pooblaščenci za vojaški nabor: L.

6. triumviri sacris conquirendis donisque persignandis so skrbeli za iskanje in nabiranje svetinj (= svetih reči) ter zapisovanje zaobljubljenih darov: L.

7. triumviri reficiendis aedibus triumviri za ponovno postavitev (pogorelih) svetišč: L.

8. triumviri (Gell.) ali tresviri (L. epit.) rei publicae constituendae ustavni triumviri (ustavno trimoštvo), triumviri za vzpostavitev ustavnega reda (za umiritev razmer v državi; tako so se imenovali triumviri Antonij, Oktavijan in Lepid); sg.: triumvir rei publicae constituendae Gell., triumvir rei publicae N.; samo triumvir: Plin., Vell., Suet.; v pl.: triumviri Suet.

tŕkati frapper, taper, heurter, cogner, battre, choquer, buter , (kozel) donner des coups de cornes

trkati na vrata, duri frapper à la porte
nekdo trka (na vrata) on frappe
luna ga trka (figurativno) il a le cerveau dérangé, c'est un lunatique

tŕkati (-am) | tŕkniti (-em)

A) imperf., perf.

1. bussare:
trkati na vrata bussare alla porta

2. battere; toccare, (i bicchieri) brindare:
trkati s petami battere i tacchi
trkniti na zdravje brindare alla salute

3. battere, sbattere contro:
čolni so trkali ob pomol le barche sbattevano contro il molo

4. cozzare, dare cozzate

5. trkati na pren. fare appello a; ekst. pejor. solleticare:
trkati na solidarnost fare appello alla solidarietà
trkati na nečimrnost solleticare la vanità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dan trka na okna si fa giorno
ali te luna trka? ma sei matto?
trkati na vrata bussare alla porta; ekst. cominciare, essere alle porte
trkati na odprta vrata spalancare una porta aperta
bibl. trkajte in se vam bo odprlo bussate e vi sarà aperto, chiedete e vi sarà dato

B) tŕkati se (-am se) imperf. refl. trkati se na, po battersi:
trkati se po prsih battersi il petto

tŕn épine ženski spol , piquant moški spol

beli trn aubépine ženski spol, crataegus moški spol
črn trn prunellier moški spol
biti na trnih (figurativno) être sur des épines
on mi je trn v peti (figurativno) je ne peux le voir en peinture, je ne peux pas le supporter
ni rože brez trna il n'y a pas (ali point) de rose sans épines

trobénta (-e) f muz. tromba; trombetta:
glas trobente squillo di tromba
trobente trobijo in bobni ropotajo le trombe squillano, i tamburi rullano
vojaška trobenta tromba militare
jazz trobenta tromba, cornetta da jazz
trobenta z ventili tromba a pistoni, cromatica
bibl. jerihonske trobente le trombe di Gerico
trobenta poslednje sodbe la tromba del giudizio
bot. črna trobenta trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)

trobilo samostalnik
1. (glasbilo) ▸ rézfúvós hangszer, fúvós hangszer, tölcséres fúvókájú hangszer
2. (kdor igra na trobilo) ▸ rézfúvós, fúvósV kulturnem programu bodo nastopili domači pevci in godbeniki ter kvintet trobil. ▸ A kultúrműsorban hazai énekesek és muzsikusok, valamint egy rézfúvós kvintett lép fel.

3. izraža negativen odnos (za razširjanje informacij) ▸ szócső, harsonaPoraženci menijo, da so mediji propagandna trobila v rokah oblasti. ▸ A vesztesek szerint a hatalom kezében a média a propaganda szócsöve.
Televizijo, radio in druga trobila sem odklopil. ▸ Kikapcsoltam a tévét, a rádiót és a többi szócsövet.
Novinar brez lastnega mnenja je le trobilo, glasnik nekoga drugega z močnejšim mnenjem. ▸ A saját véleménnyel nem rendelkező újságíró csak olyasvalakinek a szócsöve, akinek erősebb a véleménye.

4. (pripomoček za trobljenje) ▸ kürt
Protestniki so s seboj prinesli doma narejena trobila in transparente. ▸ A tüntetők házilag készített kürtöket és transzparenseket hoztak magukkal.
Skozi okna so s posebnim trobilom okoliške ljudi klicali k delu. ▸ Az ablakokból különleges kürttel szólították munkába a környéken élőket.

Trogus (-ī) Pompeius (-ēī ), m Tróg Pompêj, rimski zgodovinar v Avgustovem času; njegovo delo nam je ohranjeno le v Justinovem izvlečku: Iust.

tróha, tróhica un (petit) peu, un (petit) rien, un petit quelque chose, une miette, un brin

niti trohice ne pas le moins du monde