Franja

πῦρ, πῠρός, τό [Et. nem. Feuer (stvn. fūir) od kor. pū, čistiti, sor. lat. purus. – Obl. pl. metapl. τὰ πυρά]. 1. ogenj (na ognjišču, na straži, žrtveniku, grmadi), ogenj bliska in plamenic, ἐν πυρὶ γίγνομαι pridem v ogenj, zgorim, εἰς πῦρ ἅλλομαι postavim se predrzno v največjo nevarnost, οἱ πῦρ πνείοντες (iz nozdrvi) ogenj bljujoči, τὰ πυρά stražni ognji. 2. ognjeno znamenje, plamenica, blisk, strela. 3. ognjeni žar, luč (Plut. Per.), žerjavica, požar.

ῥᾳθῡμία, ἡ 1. lahkomiselnost, brezskrbnost, ῥαθυμία τοῦ λόγου govorjenje tja v en dan. 2. a) malomarnost, nemarnost, lenoba; b) udobno življenje, želja po zabavah; c) brezbrižnost, brezobzirnost, preziranje (Evr. Med. 218).

ῥάπτω [Et. iz wr̥p-jō, kor. werp, pregniti, upogniti. – Obl. fut. ῥάψω, aor. ἐρραψα, pf. pass. ἔρραμμαι, aor. pass. ἐρράφην, ep. aor. ῥάψα]. 1. šivam, sešijem, spajam, zlagam, všivam ἔν τινι; pass. sem všit ἔν τινι; b) snujem, napravljam, prizadevam κακά τινι; izmišljam, delam na kaj φόνον ἐπί τινι, μόρον τινί.

ῥιζόω (ῥίζα) 1. act. storim, da se kaj ukorenini, utrjujem, pritrjujem νῆα, τυραννίδα. 2. pass. pf. ukoreninjen sem τυραννίς, sem utrjen ὁδός, sem zasajen ἀλωή, NT ἔν τινι v čem.

ῥῑπή, ἡ (ῥίπτω) 1. lučaj, met, strel, vzlet, polet, naglica, moč, sila πυρός. 2. naval, pritisk Βορέαο, vihar; a) παμφεγγεῖς ῥιπαί solnčni žarki; πτερύγων udar, mahanje s perotmi, frfotanje; b) ἐν ῥιπῇ ὀφθαλμοῦ v trenotku NT.

ῥοπή, ἡ (ῥέπω) nagnjenje, nagibanje (tehtnice), preobrat (usode), odločilen trenotek, največja nevarnost, odločitev; vpliv, povod, vzrok; μεγάλη ῥοπή ἐστιν velike važnosti je, mnogo odločuje; ῥοπή βίου μοι življenje se mi nagiblje h koncu, δέδορκε φῶς ἐπὶ σμικρᾶς ῥοπῆς življenje mu visi na niti, μικρὰ ῥοπὴ αὐτῶν ἐστι na njih je malo ležeče, malo pomenijo, οὐ μικρὰν ῥοπὴν ποιῶ zelo vplivam na kaj, mnogo pripomorem do česa, ἐν ῥοπῇ τοιᾷδε κεῖμαι nahajam se v takšnem nevarnem položaju, σμικρὰ ῥοπή majhen povod ali vzrok.

ῥυ-θμός, ὁ, ion. ῥυσμός [Et. od ῥέω enakomeren tok] 1. mera, takt, ritem, ἐν ῥυθμῷ po taktu, ῥυθμοὺς σαλπίζω trobim po taktu, dajem takt. 2. a) razmerje, somernost, skladnost, ubranost; b) lepa postava ali oblika; c) čud, značaj, narav.

ῥωμαλέος 3 krepek, močen, trden πέδαι, silen ἐν τῷ λέγειν.

σηκάζω (σηκός) [aor. pass. 3 pl. ep. σή-κασθεν] zapodim (ovce) v ograjo, zaprem v hlev ἐν αὐλίῳ.

σκανδαλίζω 1. act. pohujšujem, dajem pohujšanje NT. 2. pass. pohujšujem se nad čim, sem nejevoljen, jezim se ἔν τινι NT.

σκέπη, ἡ (σκέπας) 1. odeja, pokrivalo. 2. varstvo, varnost, ἐν σκέπῃ εἰμὶ πολέμου sem v varnosti pred vojsko.

σκηνάω (-εω) σκηνόω (σκηνή) 1. act. a) sem pod šatorom, bivam v šatoru, taborim, nastanim se; b) v šatoru obedujem, jem; praznujem. 2. med. a) dam si napraviti kočo καλύβην; b) bivam, stanujem, nastanim se ἔν τινι.

σκλη-ρός 3 (σκέλλω) 1. a) suh, posušen, trd, krhek, okorel; neraven, hrapav, σώματα napet, poln, τὸ σκληρόν neravna tla, ἐν σκληρῷ v neprijetnem (pustem) kraju; b) o glasu: zamolkel, hreščeč, votel, βρονταί zamolklo (votlo) grmenje. 2. pren. a) o značaju in mišljenju: trd(osrčen), trmoglav ψυχή, utrjen (Sof. Trach. 1260), neupogljiv φρονήματα, ἦθος, krut ἀοιδός; b) o stvareh: silen, močen ἄνεμος NT, trd, težaven τροφή; σκληρόν ἐστι težko je NT; subst. τὰ σκληρά kar je neugodno, neprijetno, pogubno; δάκνει τὰ σκληρά trda beseda peče, boli, σκληρὰ μαλθακῶς λέγω krijem svoj krut namen s sladko besedo, τὰ σκληρὰ πατρὸς ἀρωμένου strašna očetova kletev. – adv. σκληρῶς težko, siromašno βιοτεύω.

σμάω [Et. kor. smēi, otirati. – Obl. skrč. σμῇς, ῇ, ῆν itd., ion. σμᾶται]. 1. act. otiram, brišem. 2. med. a) otiram si, brišem si τί; b) namažem se, mazilim se, τί, τινί s čim.

σπονδή, ἡ 1. izliv pitne daritve, pas. čistega vina ali tudi mleka in olja, pitna daritev. 2. pl. s pitno daritvijo slovesno sklenjena zveza (pogodba, premirje, mir), σπονδὰς ποιοῦμαι izlivam pitno daritev komu na čast, sklepam pogodbo (zavezo), σπονδὰς ἐληλυθέναι da je pogodba potekla, εἰσέρχομαι εἰς τὰς σπονδάς pristopim k zavezi, ἐν ταῖς σπονδαῖς εἰμι sem v zavezi, ἐν ταῖς σπονδαῖς za časa pogodbe (premirja), πιστεύω τινὶ σπονδάς zaupam komu pri sklepanju pogodbe. 3. pogodbena listina εἴρηται ἐν ταῖς σπονδαῖς.

σπουδή, ἡ (σπεύδω) 1. naglica, urnost, brzina, hitrica. 2. a) gorečnost, vnetost, marljivost, težnja, teženje, prizadevanje, trud, napor, delavnost, pridnost, σπουδὴν ἔχω, ποιοῦμαι trudim se, delam z naporom (vneto) na kaj, ἐν σπουδῇ μοί ἐστιν je mi do česa (za kaj); b) vdanost, privrženost, veselje do česa, naklonjenost. 3. resnost, dostojnost, resna volja, važnost, σπουδὴ λόγου važna vest. – adv. σπουδῇ, ἀπὸ σπουδῆς, κατὰ σπουδήν, σὺν σπουδῇ a) v naglici, hitro, z vnemo, vneto, marljivo, s trudom, komaj, ἄτερ σπουδῆς brez truda; b) resno, v resni stvari χαριεντίζομαι, nalašč, hotoma.

στάζω [Et. iz σταγjω, gl. σταγών. – Obl. fut. στάξω, aor. ἔσταξα, pass. pf. ἔσταγμαι, aor. ἐστάχθην, ἐστάγην, adi. verb. στακτός, ep. aor. στάξα]. 1. intr. kapljam, rosim, tečem, ἔκ τινος iz česa, τινί in τινός s česa, ἐν αἵματι στάζουσα χεῖρ okrvavljena (krvava) roka, ἱδρῶτι potim se. 2. trans. kapljam, lijem, vlivam, τινί τι komu kaj, ἔν τινι v kaj.

στέλλω [Et. iz στελjω, slov. -steljem, -stlati. – Obl. fut. στελῶ, aor. ἔστειλα, pf. ἔσταλκα, pass. pf. ἔσταλμαι, aor. ἐστάλην, fut. σταλήσομαι, med. fut. στελοῦμαι, aor. ἐστειλάμην, ep. fut. στελέω, aor. στεῖλα, ion. plpf. 3 pl. ἐστάλατο]. A act. I. trans. 1. a) postavljam (v bojni red), urejam, pripravljam, podvzamem, opremljam, oborožujem νῆα, στρατόν, πλοῦν; b) opravljam, oblačim, preoblačim, krasim, zaljšam, τινί s čim. 2. spenjam, snemam ἱστία. 3. a) pošiljam po koga, velim komu priti, povabim ὑμάς ἔστειλ' ἱκέσθαι; b) odpravljam, odpošiljam koga τινὰ ἐπί τινα, εἰς μάχην pošiljam v boj. II. intr. napotim se, odpravim se (na pot), vozim se, jadram; pripravljam se, oborožujem se. B med.-pass. I. 1. opravljam (opremljam) se, odpravim se; odpotujem, odidem, odjadram, peljem se, korakam, hodim, grem, pridem. 2. med. a) spenjam (snemam) svoja jadra ἱστία; λόγον skrajšam govor, govorim ponižno; b) NT varujem se μή, ogibljem se česa; c) pozivljem k sebi, pošiljam koga τοὺς ἐμούς; d) oblačim si kaj; e) grem nad koga z vojsko, vzdignem se z vojsko proti komu. 3. pass. a) pošljejo, vodijo me kam, pošljejo po mene; ἐφ' ἁστάλη = ἐφ' ἃ ἐστάλη; ὥσπερ ἦν ἐσταλμένον kakor se je sporočilo (zapovedalo); b) sem oblečen, opremljen, opravljen, oborožen s čim, sem vklenjen v kaj τινί.

στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.

στονόεις 3 1. a) šumen, bučen πορθμός; b) stokajoč, vzdihujoč, tožeč. 2. prežal(ost)en, prebeden, grenek, ki povzroča vzdihe, prinaša nesrečo, nesrečen βέλεα, ὀιστοί.