pozamŕsiti -zàmr̄sīm drugo za drugim zaplesti, zamešati, pozaplesti, pozamešati
pozarobljávati -ròbljāvāmo, pozarobljívati -ròbljujēm drugega za drugim ujeti: pozarobljavati zalutale neprijateljske vojnike
pozaùzimati -ām (-mljēm) pozavzemati, drugo za drugim zavzemati
pozàvaditi -īm
I. drugega za drugim spreti: on zna ljude pozavaditi
II. pozavaditi se drug za drugim se spreti: on nama priča kako su se ljudi u selu pozavadili
póziv m
1. povabilo, vabilo: poziv na svadbu, u lov
2. poziv, vabilo: poziv na sud, na dvoboj, u borbu; na poziv Partije otići u šumu
3. klic: telefonski poziv
4. voj. starostna razporeditev letnikov: divizija prvoga, drugoga -a
5. poklic, profesija: spremati se za svoj poziv
6. poklic, prirojeno nagnjenje za življenjsko zaposlitev: od najranijih godina osjećao sam poziv za prosvjetnu službu
pòznati -ām
I.
1. spoznati: poznati koga po hodu
2. poznati: poznati koga po imenu
3. vedeti, videti: odmah sam poznao da je varalica
4. vedeti za: nikad ine postelje ne pozna nego golu zemlju
II. poznati se
1. spoznati se s kom: poznati se s kim
2. videti se: odmah se poznalo da laže
pozo moški spol vodnjak; globoka jama; jašek; prevrtina; posoda za ribe, ribnjača; glob(oč)ina, brezno
pozo artesiano artezijski vodnjak
pozo de mina rudnik
pozo maestro glavni jašek
pozo de petróleo petrolejski vrelec
agua de pozo studenčnica
brocal (ali revestimiento) del pozo obloga vodnjaka
caer en pozo pasti v pozabo, pozabiti se
pozrcálina ž pozrcalina, smjesa (sme-) kalaja i žive za obljepljivanje (-lep-) poleđine zrcala
pozuelo moški spol hladilnik za steklenice; ljudsko vas, zakoten kraj
požalováti -újem potugovati, za trenutak tugovati: požalovati za bratom
požirálen -lna -o za gutanje: -i center
PP.TT. kraticaPoste e Telecomunicazioni (Ministero delle) Ministrstvo za pošto in telekomunikacije
P.R. kratica
1. polit.Partito radicale Radikalna stranka
2. Procuratore della Repubblica državni tožilec
3. Piano Regolatore načrt za ureditev mestnih površin
PR-Abteilung, die, oddelek za stike z javnostjo
Pracker, der, (-s, -) iztepač za preproge
praebeō -ēre -uī -itum (iz prae-habeō, prae-hibeo) „držati kaj pred čim“, od tod
1. (po)moliti, prožiti, poda(ja)ti, držati, nastaviti (nastavljati), da(ja)ti, ponuditi (ponujati): Col. idr., immotam cervicem L. fr., mammas L. dati (otroku) dojko, (po)dojiti, (na)hraniti, parvulo ubera Iuv., aquam pedibus Pl., praecordia ferro, manum verberibus O., terga praebere = dare Cu. spustiti se v beg; metaf. nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): alicui aures Ci. poslušati, alicui faciles aures Cu. rad poslušati, os ad contumeliam L. svoj obraz izpostavljati udarcem = dati se javno sramotiti, se telis L., aliquem hosti ad caedem L., conspiciendum se monstrandumque Plin. iun. postaviti se na ogled, se continendum Cu. dati se držati, se captandum Plin. iun. prepustiti (prepuščati) se lovcem na dediščino (dedinolovcem).
2. da(ja)ti, preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), založiti (zalagati), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim: aquam H., tectum … ligna salemque H., equos, alicui naves L., cibaria, navigia Ci., alicui panem N., alimenta terris Cu.; od tod subst.
a) pt. pf. praebita -ōrum, n kar se daje za preživetje (preživljanje, prežitek, preživnino), hranarina, plača, prejemki, službenina: Col., annua Suet.
b) pt. fut. pass. praebenda -ae, f od države dajana hranarina, nadárbina, prebénda: Cass.; metaf. da(ja)ti, (po)nuditi (ponujati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), uprizoriti (uprizarjati), prirediti (prirejati): spectaculum Ci., plura spectacula H. nuditi več ogleda vrednega, speciem Cu., speciem atque opinionem pugnantium praebebant C. videti je bilo in mislilo se je, da … , exempla nequitiae vita parentis praebet Ci., haec studia rebus adversis perfugium et solacium praebent Ci., materiam seditionis L., suspicionem N., gaudium, metum, sonitum L., terrorem, tumultum L., modum O. ustvarjati glasbo, ludos Ter. zbijati šale, uganjati burke, dajati (ustvarjati) priložnost za smeh, vicem postium Plin. rabiti (služiti) za podboje; pesn.: praebuit ipsa rapi O. dala se je ugrabiti, praebet (dovoljuje, dopušča) tibi vellere barbam Iuppiter Pers., sed prohibet paulumque umeri libare sinistri praebuit Stat., se sceleri ducem Cu. pustiti se izkoristiti za vodnika pri zločinu (zlodejstvu).
3. kazati: nudam suam pulchritudinem Ap.; metaf. (po)kazati, izkaz(ov)ati: Atticus Ciceroni singularem fidem praebuit N., rei publicae operam L. služiti, honorem alicui Plin., praebuit strenuum virum (= praebuit se strenuum virum) Ter.; večinoma refl.: O. idr., se misericordem, se virum Ci., talem se imperatorem praebuit N., in eos se severum vehementemque Ci., se dissimilem in utroque Ci., in litteris mittendis nimis exorabilem se Ci., utrisque se aequum (nepristranskega) Eutr., bene de se meritis se gratum Ci.; s predik. abl.: pari se virtute p. N. enako hrabrega (pogumnega) se kazati.
prae-caveō -ēre -cāvī -cautum (prae in cavēre)
I. intr.
1. biti previden (pazljiv, oprezen), varovati se česa, paziti se, čuvati se, (po)skrbeti za previdnostne (varnostne) ukrepe: Plin., Suet., Gell. idr., illud praecavendum est mihi Pl., nunc praecaveo Pl., providens et praecavens Ci., praecavere nihil Cu., quod ne accideret, praecavendum sibi existimabat C., praecavere ab insidiis L., dedi exemplum praecavendi T. velike previdnosti, malam diem praecavere Vulg.
2. praecavere alicui zavarovati, (po)skrbeti za (varnost) koga: sibi Ter., decemviris ab (pred) irā multitudinis L. —
II. trans. (za)ščititi se, zavarovati se proti čemu, pred čim, braniti komu kaj, skušati odvrniti (odvračati), ne dovoliti (ne dovoljevati), odvrniti (odvračati), preprečiti (preprečevati), prebraniti: Suet. idr., peccata, quae difficillime praecaventur Ci., mihi res tota praecauta est Ci., quod a me ita praecautum … est Ci., quae cavenda praecavit Ap., iniurias Gell., praecauto opus est Pl. potrebna je previdnost.
praecīsālia -ium in -ōrum, n (praecīdere) čas za obrezovanje drevja: Prob.
praediātor -ōris, m (praedium) kupec, nakupovalec posestev, ki so bila zastavljena pri državi, ta pa jih je zarubila in dala na dražbo: neque eo minus, ut scribis, procuratores Cornifici et Appuleium praediatorem videbis Ci. ep., etsi reus locuples est et Appuleius praediator liberalis Ci. ep., nam qui mercatur a populo, praediator appellatur G., tudi = izvedenec na področju trgovinskega prava, izvedenec za trgovinsko pravo: Dig., etenim si Q. Scaevola ille augur cum de iure praediatorio consuleretur, homo iuris peritissimus consultores suos nonnumquam ad Furium et Cascellium praediatores reiciebat Ci.
praeductōrius 3 (praedūcere) namenjen za to, da se potegne naprej, naprej potezljiv, služeč za nadaljnjo potegnitev: lorum Ca.