Franja

seminublado na pol oblačen

semirrígido na pol odrevenel

sēmitārīus 3 (sēmita) po stranpoteh (stranskih poteh, stranpotjih) hodeč, na stranpoteh (stranskih poteh, stranpotjih) se nahajajoč: moechi CAT.

sē-moveō -ēre -mōvī -mōtum (se in movēre)

1. odstraniti (odstranjevati), ločiti (ločevati): vos semotae; nos soli TER., qui ... voce praeconis a liberis semovebantur CI.

2. metaf. izključiti (izključevati), izločiti (izločati, izločevati): verba, voluptatem, omnes sententias eorum a philosophia CI., Strato ab ea disciplina omnino semovendus est CI., Stratona sploh ne gre prištevati tej šoli. Od tod adj. pt. pf. sēmōtus 3

1. oddaljen, odmaknjen, odročen: semoto a militibus loco C., quae terris semota videt H., semotae partes urbis AUCT. B. ALX., longe semota tuemur LUCR.; pren.: semoti prius tarda necessitas leti H.

2. metaf.
a) prost, brez česa: curā semotus metuque LUCR., semotus a curis LUCR.
b) različen, drugačen, neenak: divum natura semota a nostris rebus LUCR., nihil a sapientis ratione semotius LACT.
c) na oddaljenem (samotnem) kraju se vršeč = tajen: arcana semotae dictionis T. – Adv. sēmōtē = sēmōtim ločeno, posamič, vsak zase, vsaksebi, posebej: MARC.

sénčnik m sjenilo (se-), zaslon na svjetiljci, na kapi

send about prehodni glagol
spoditi koga, na kratko koga odpraviti

send away prehodni glagol
odposlati, odgnati, odpustiti, spoditi koga; poslati na deželo

send down prehodni glagol
izključiti z univerze; vreči; spustiti, znižati (temperaturo itd.); (boks) zrušiti, pobiti na deske (na tla)

Sensationsgier, die, Sensationshascherei, die, Sensationshunger, der, Sensationslust, die, lov na senzacije

sensual [sénsjuəl, sénšuəl] samostalnik (sensually prislov)
čuten, sloneč na čutih (čutilih, občutkih); senzualen; polten, nasladen
filozofija senzualističen

sensual pleasures polteni užitki

sensualisme [sɑ̃sɥalism] masculin senzualizem; doktrina, po kateri vsa spoznanja temelje na občutkih

sentar [-ie-] posaditi, postaviti (tabor); knjižiti, vnesti v; stati na, sedeti na; prilegati se, všeč biti, dobro deti, ugajati

sentar al débito kot dolg knjižiti
sentar un principio postaviti načelo
sentarle la mano a uno lotiti se koga
la lluvia ha sentado el polvo dež je uničil prah
sentar bien tekniti; dobro pristojati; ugajati; spodobiti se
me ha sentado mal el paseo sprehod mi je škodil
le sienta bien prav mu pride; pristoja mu (obleka); prav mu je, prav se mu godi
sentarse sesti; ugrezniti se
sentarse a la mesa k mizi sesti
¡siéntate aquí! sedi semkaj!

sentīna -ae, f (etim. ne povsem pojasnjena beseda; morda iz indoev. kor. *sem- ena, skupaj; sor. z gr. ἄντλος (iz *s_en-tlos) nabrana (zajeta) voda, ἀντλέω zaje(ma)ti, črpati)

1. umazana (nesnažna, smrdljiva) voda na dnu ladje = ladijska kaluža, ladijski kal(ež), ladijska gošča, ladijska „gnojnica“: GELL., FL. idr., cum alii mālos scandant, alii sentinam exhauriant CI., sentinae vitiis conflictari C. imeti težave, ker je (v ladjo) vdrla voda, in nave, quae sentinam trahit SEN. PH. ki pije vodo, pisces sentinae navium odorem procul fugiunt PLIN., Romani sicuti in sentinam confluxerant S. v kanal, v kloako, v „smradotok“, v gnojno jamo; meton. spodnji del ladje, ladijsko dno, kaluža (prostor pri dvojnem ladijskem dnu, v katerem se nabira voda); pren.: sedebamus in puppi et clavum (državno krmilo) tenebamus, nunc autem vix est in sentina locus CI. EP. = ne veljamo prav nič.

2. metaf. sodrga, izmeček, izvržek, gnoj(nica): rei publicae, urbis CI., servorum CU., hāc turpi sentinā vacuefactus noster exercitus VAL. MAX.

sentinel [séntinəl]

1. samostalnik
vojska straža (tudi figurativno)

to stand sentinel stati na straži

2. prehodni glagol
stražiti, čuvati, paziti na (koga, kaj); postaviti stražo (nad čem)

sentinelle [sɑ̃tinɛl] féminin, militaire straža(r), vojak na straži

faire sentinelle, être en sentinelle biti na straži; biti na preži
placer des sentinelles à l'entrée d'un camp postaviti straže ob vhodu v taborišče
relever une sentinelle izmenjati stražo

sē-pōnō -ere -posuī -positum (se in pōnere)

1. (za nadaljnjo, poznejšo rabo) na stran položiti (polagati), postaviti (postavljati), da(ja)ti, de(va)ti, spraviti (spravljati): PLIN., Q., SUET. idr., quod celari opus erat, habebant sepositum et reconditum CI., seponere primitias magno Iovi O., aliquid ad fanum CI. za svetišče = za okrasitev svetišča, captivam pecuniam in aedificationem templi L., et pecuniam et frumentum in decem annos L.

2. (za kak namen) obdržati, pridrža(va)ti (pridrževati) (si), (pri)hraniti (prihranjevati), odmeriti (odmerjati), ločiti (ločevati): ut alius aliam sibi partem, in qua elaboraret, seponeret CI., seponere nullum sibi ad eam rem tempus CI., vestem mocchae PH. v oporoki (oporočno) nameniti, principatum divi Nervae (opis Nervovega cesarjevanja) ... senectuti seposui T., locus servilibus poenis sepositus T.

3. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati): de mille sagittis unam seposuit O. je izbral, seponere a ceteris dictionibus eam partem dicendi, quae ... CI., inurbanum lepido seponere dicto H.

4. oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran (proč): quibus sepositis et absentibus in rura sua consulatus ferebantur PLIN. IUN., interesse pugnae imperatorem an seponi melius foret, dubitavere T. ali da se umakne; metaf. na strani (ob strani) pustiti (puščati), odvrniti (odvračati), pregnati (preganjati): seponendum extra certamen alterum consulatum L. izven prepira je treba puščati, curas seposuisse graves O., sepobere questūs SEN. TR.; occ. kot publicistični t. t. (v cesarski dobi) v pregnanstvo (izgnanstvo) poslati (pošiljati), izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), s prepovedjo zapreti (zapirati) koga kam, omejiti (omejevati) koga na določeni kraj: aliquem a domo sua, aliquem in insulam T., in secretum Asiae sepositus prope ab exsule fuit T., sepositus Dolabella in coloniam Aquinatem T., seponere aliquem Surrentum SUET., Agrippa abdicato atque seposito SUET. – Od tod adj. pt. pf. sēpositus 3

1. odbran, izbran, izvrsten, odličen, uglajen, lep, svečan, slovesen: vestis TIB. slovesna, pražnja, grex MART.

2. poseben: mea gloria O., qua de re sepositus nobis est locus Q. posebno mesto.

3. oddaljen: fons PR., mare SEN. TR., gens MART.

Opomba: Sinkop. pt. pf. sēpostus: SIL.

sēpositiō -ōnis, f (sēpōnere)

1. dajanje (postavitev, postavljanje) na stran, odlaganje, shranitev, shranjevanje: pecuniae VEG.

2. ločitev: ULP. (DIG.).

septimal [séptiməl] pridevnik
osnovan na številu 7

sépulcral, e, aux [sepülkral, kro] adjectif ki spominja na grob, na smrt; groben; vieilli pogreben, nagroben

voix féminin sépulcrale glas kot iz groba, votel glas

séquestre [sekɛstrə] masculin sekvester, začasen odvzem lastnine lastniku; odvzeta lastnina, in uprava take lastnine; zasega vojskujoče se države premoženja, ki ga ima na njenem ozemlju sovražna država in njeni podaniki; upravitelj sekvestrirane lastnine