Franja

tressauter [trɛsote] verbe intransitif zdrzniti se, zatrepetati, močno se (s)tresti; poskočiti, poskakovati

la charrette tressautait sur le chemin voz je poskakoval po poti
ce cri l'a fait tressauter ob tem kriku se je zdrznil, je poskočil

trésti (trésem)

A) imperf. agitare, scuotere, scrollare; provocare scosse elettriche; far tremare:
tresti drevo scuotere l'albero
tresti koga za ramo scrollare le spalle a qcn.
pokvarjena električna naprava trese il guasto dell'apparecchio elettrico provoca scosse
trese ga mraz, mrzlica trema dal freddo, dalla febbre

B) trésti se (trésem se) imperf. refl.

1. tremare; vibrare:
tresti se od mraza tremare dal freddo
tresti se od jeze tremare per la rabbia, vibrare d'ira
tresti se kot šiba na vodi tremare come una canna

2. tresti se pred tremare, aver paura di:
tresti se pred kaznijo aver paura del castigo

3. vibrare (di voce, suono):
igrati, da se okna tresejo suonare forte, rumorosamente (da far tremare i vetri)
pren. hlače se mu tresejo ha una paura matta, da morire, se la fa sotto

tréti (trèm)

A) imperf.

1. schiacciare, tritare:
treti lešnike, orehe schiacciare le nocciole, le noci
treti sol v možnarju pestare il sale nel mortaio

2. strofinare, sfregare:
treti otrple mišice strofinare i muscoli irrigiditi

3.
treti konopljo scavezzare, fiaccolare la canapa
treti lan scotolare il lino

4. pren. gravare, soffocare, assillare:
tarejo ga dolgovi è gravato dai debiti
tre ga skrb za otroke è preoccupato per i figli
treti revščino fare la fame, vivere in miseria, nelle ristrettezze, nell'indigenza
znati kaj več kot hruške peči in orehe treti sapere un sacco di cose, essere bravo in tante cose

B) tréti se (trèm se) imperf. refl.

1. aderire (stretto)

2. pren. (gnesti se) pigiarsi, accalcarsi; brulicare:
ljudje so se trli v kino la gente si accalcava davanti al cinematografo
(s smiselnim osebkom v rodilniku) na obali se tre turistov sulla costa c'è calca di turisti

C) tréti si (trèm si) imperf. refl.
treti si glavo preoccuparsi

tretjína (-e) f terzo:
zmanjšati stroške za tretjino ridurre le spese di un terzo
tretjino življenja prespimo un terzo della vita lo passiamo dormendo
šport. terzo tempo (pallacanestro, hockey su ghiaccio)

tŕg marché moški spol , place ženski spol (publique), place du marché, débouché moški spol ; bourg moški spol

denarni trg marché monétaire (ali financier)
knjižni trg marché du livre
notranji, domači trg marché intérieur (ali national)
perutninski trg marché à la volaille
ribji trg marché aux poissons
sadni trg marché aux fruits
starinarski trg marché aux puces
svetovni trg marché mondial
trg za volno marché lainier (ali de la laine)
zelenjavni trg marché aux légumes
žitni trg marché des céréales (ali aux grains)
skupni trg le Marché commun
iti na trg aller au marché
dati produkt na trg lancer (ali mettre) un produit sur le marché
oskrba trga approvisionnement moški spol du marché
preplaviti trg inonder le marché
Prešernov trg Place Prešeren

tŕgati (-am)

A) imperf.

1. strappare, stracciare, lacerare, squarciare, spezzare:
trgati papir, knjigo stracciare la carta, il libro
trgati tkanino lacerare, strappare la stoffa
trgati verigo spezzare la catena
veter trga oblake il vento squarcia le nubi

2. logorare, consumare:
trgati čevlje logorare le scarpe

3. cogliere; strappare:
trgati cvetove, sadje cogliere i fiori, la frutta
trgati plevel strappare le erbacce
trgati komu knjigo iz rok strappare il libro dalle mani di qcn.
trgati očeta družini strappare il padre alla famiglia

4. (odtegovati) dedurre, detrarre, ritenere, defalcare:
trgati komu petino plače ritenere, dedurre un quinto della paga a qcn.

5. impers. avere forti dolori, fitte:
trga jo v križu ha forti dolori alla schiena
pren. trgati srce strappare il cuore
trgati ušesa rompere i timpani
trgati živce spezzare i nervi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. trgati čevlje po hribih vivere in montagna
pren. trgati hlače v pisarni lavorare come impiegato, fare il travet
pren. trgati hlače po šolskih klopeh andare a scuola; scaldare i banchi
trgati masko z obraza smascherare qcn.
pren. trgati komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
trgati verige suženjstva spezzare le catene della schiavitù

B) tŕgati se (-am se) imperf. refl.

1. spezzarsi, rompersi

2. stracciarsi, lacerarsi, strapparsi

3. liberarsi:
trgati se z verige liberarsi delle catene

4. staccarsi (da); lasciare, abbandonare:
trgati se s svoje zemlje lasciare la terra natia

5. staccarsi

6. accapigliarsi, azzuffarsi; litigare

7.
trgati se za koga, za kaj adoperarsi per ottenere qcs.; concorrere a qcs.; allettare
trgati se za renomiranega strokovnjaka allettare il tecnico affermato
trgati se za direktorsko mesto concorrere al posto di direttore
stavki so se mu trgali iz ust parlava con frasi mozze
srce se mi trga (od žalosti) (dal dolore) mi si spezza il cuore

C) trgati si (-am si) imperf. refl. pren.
trgati si od ust togliersi di bocca

trgovínski de (ali du) commerce, commercial

trgovinska agentura agence ženski spol commerciale
trgovinska bilanca balance ženski spol du commerce, bilan commercial
trgovinsko pravo droit commercial
trgovinski promet trafic commercial, échanges commerciaux
trgovinska svoboda liberté ženski spol du commerce
trgovinska zbornica chambre ženski spol de commerce
Splošni carinski in trgovinski sporazum Accord général sur les tarifs douaniers et le commerce

trí trois

ura je tri il est trois heures
ura je pol treh il est deux heures et demie
ura je tričetrt na pet il est cinq heures moins le (ali un) quart

trí | tríje numer.

1. tre:
korakati po tri in tri marciare in file per tre
delati v treh izmenah lavorare in tre turni
čakati do treh aspettare fino alle tre
drama v treh dejanjih dramma in tre atti
tri dimenzije le tre dimensioni
šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
lingv. tri pike puntini
rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
PREGOVORI:
za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium

tribord [tribɔr] masculin, marine desni bok ladje

le bâteau pencha à tribord ladja se je nagnila na desni bok

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.

tribut [tribü] masculin prisilni davek, tribut, ki ga aržava naloži drugi (premagani) državi, dajatev, davek

lever un tribut sur la population pobirati davek od prebivalstva
payer le tribut du sang (figuré) udeležiti se vojne, plačati krvni davek
payer le tribut à la nature (figuré) umreti

tricentenaire [-sɑ̃tnɛr] adjectif tristoleten; masculin tristoletnica

bâtiment masculin tricentenaire tristoletna stavba
fêter le tricentenaire d'un grand poète slaviti tristoletnico velikega pesnika

tricher [triše] verbe intransitif goljufati (pri igri)

tricher aux cartes, à l'examen goljufati pn kartanju, pri izpitu
tricher sur les prix, le poids, la qualité goljufati pri cenah, teži, kakovosti (des marchandises blaga)

tridimensionnel, le [-dimɑ̃sjɔnɛl] adjectif tridimenzionalen, ki ima tri razsežnosti

trier [trije] verbe transitif od-, pre-, izbrati, sortirati; presejati, prerešetati

trier les semences odbrati seme
trier des lentilles odbrati dobra zrna leče
trier ses papiers sortirati, razvrstiti svoje papirje
trier sur le volet zelo skrbno izbrati, prerešetati

trifle [tráifl]

1. samostalnik
malenkost, bagatela, nepomembnost
figurativno majhna vsota
figurativno mrvica, košček
kulinarika narastek, napihnjen kolač
množina posoda, predmeti iz kositra

a trifle too long za malenkost predolg
that is a mere trifle to me to je le malenkost zame
to waste one's time on trifles zapravljati čas z malenkostmi

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
igra(čka)ti se; šaliti se, delati (počenjati) šale, norčije, burke (with z)
zabavati se; flirtati; površno delati; čas tratiti

he is not to be trifled with z njim se ni šaliti, on ne pozna šale
to trifle with one's food obirati se pri jedi

trīgārius 3 (trīga) k trovpregi sodeč, trovprego zadevajoč, trovprežen, starejše trojinski, trojaden; le subst.

1. trīgārius -iī, m voznik trovprege: Plin.

2. trīgārium -iī, n
a) církus, kjer se urijo trovprege in sploh konji v dirjanju, tekanju, dirkalna steza, dirkališče, dirjališče, tekališče, jahališče, jahalnica: Plin.
b) trojka = število tri: M.

tri-mēnstris (trimēstris) -e (trēs in mēnsis) trimesečen (tromesečen): indutiae N., Varr., spatium Plin., haedi consul Suet., aves Plin. ptice, ki ostajajo le tri mesece pri nas, satio Col. tri mesece po setvi zrela; tako tudi triticum Plin.; subst. trimēstria (trimēnstria) -ium, n setev, ki dozori v treh mesecih: Col., Plin.