Franja

Zadetki iskanja

  • resaltar nazaj skočiti, odskočiti; odstopiti (lak, barva); figurativno v oči biti; biti jasno
  • reseize [ri:sí:z] prehodni glagol
    zopet prijeti, zagrabiti, zgrabiti, vzeti; zopet dobiti v roke, prisvojiti si; zavzeti; zapleniti
  • reservoir [rézə:wa:]

    1. samostalnik
    rezervoar (tudi figurativno)
    zbiralnik; dolinska pregrada; shramba (zlasti bencina, nafte), bazen za zbiranje
    figurativno velika zaloga (of česa)

    2. prehodni glagol
    spraviti v rezervoar
  • reside [rizáid] neprehodni glagol
    (o osebah) (stalno) prebivati, stanovati, stolovati; bivati; imeti sedež, rezidirati; (o pravicah) pripadati komu, biti v rokah
    figurativno (o lastnostih) ležati, biti, nahajati se (in v, with pri)

    to reside abroad bivati v tujini, v zamejstvu, v inozemstvu
    the difficulty resides in this težava je v tem
    the power resides in the people oblast je v rokah ljudstva
    the right of voting laws resides in this House pravica izglasovanja zakonov pripada tej (naši) zbornici
  • resident [rézidənt]

    1. samostalnik
    prebivalec, rezident (v mestu, kraju); duhovnik, ki biva v kraju svojega službovanja

    Resident predstavnik britanske vlade na indijskem dvoru ali v koloniji, rezident

    2. pridevnik
    stalno bivajoč (v kraju, v hiši); domač, stalno nameščen v ustanovi
    figurativno pripadajoč, v rokah, ki je (se nahaja) v čem, priroden; nameščen (in v)
    zoologija ki se ne seli (zlasti o pticah)

    resident population stalno prebivalstvo
    a resident surgeon v bólnici stanujoč kirurg
    a right resident in the people ljudstvu pripadajoča pravica
    to be resident in biti (nahajati se) v rokah, pripadati
  • résident [rezidɑ̃] masculin rezident, guverner; uradnik, ki stanuje v kraju svojega službovanja; zdomec, oseba, ki biva v drugi deželi (ne v domovini)

    les résidents espagnoles en France španski zdomci v Franciji
  • residentiary [rezidénšəri]

    1. samostalnik
    (stalni) stanovalec; oseba, ki stanuje v svojem službenem kraju; duhovnik, ki mora bivati v kraju svojega službovanja

    2. prislov
    bivajoč, naseljen; bivajoč v svojem službenem kraju

    canon residentiary kanonik, ki mora bivati v kraju svojega službovanja
  • resign [rizáin] prehodni glagol & neprehodni glagol
    odpovedati se, odreči se (čemu); prepustiti, zapustiti, opustiti (upanje); resignirati, vdati se v usodo, obupati (nad čem); dati ostavko, odstopiti, demisionirati, izstopiti (from iz)
    umakniti se (from iz, od)

    to resign oneself vdati se (to v), prepustiti se, zaupati se (komu)
    to resign oneself to an idea sprijazniti se z mislijo
    to resign oneself to rest predati se počitku
    to resign oneself to doing s.th. sprijazniti se s tem, da je treba nekaj narediti
    to resign into s.o.'s hands v roke komu dati, zaupati komu (kaj)
    to resign a property to s.o. prepustiti posestvo komu
    to resign a right odreči se (neki) pravici
    to resign s.o. to his fate prepustiti koga njegovi usodi
    to resign oneself to one's fate vdati se v svojo usodo
  • resignación ženski spol resignacija, odreka; samozatajevanje; vdanost v usodo; demisija
  • resignado resigniran, v usodo vdan

    resignado con su sino vdan v svojo usodo
    resignado a todo na vse pripravljen
  • resignation [rezignéišən] samostalnik
    odpoved, odreka(nje); odpoved službe (položaja), ostavka, demisija, odstop; poslovilni obisk, slovo
    figurativno vdanost v usodo; skrušenost, ravnodušje

    to give (to send) in one's resignation dati ostavko, odstopiti
  • résignation [rezinjasjɔ̃] féminin, juridique odpoved (službi, položaju); figuré ravnodušje, vdanost v usodo, skrušenost, resignacija

    avec résignation resignirano, skrušeno
    endurer, subir la douleur avec résignation resignirano prenašati, pretrpeti bolečino
  • résigné, e [rezinje] adjectif vdan (v svojo usodo), resigniran, obupan; ravnodušen; masculin resigniranec, v svojo usodo vdana oseba
  • resigned [rizáind] prislov (resignedly prislov)
    vdan v usodo, ravnodušen, resigniran; odslovljen, odpuščen, odstavljen, v pokoju

    resigned major major v pokoju
  • resignee [rizainí:] samostalnik
    pravno oseba, v katere korist smo se (čemu) odpovedali
  • resinificazione f pretvarjanje v smolo
  • resinista m (pl. -ti) delavec v smolarski industriji
  • resistō -ere -stitī (re in sistere)

    1. obstati, ustaviti (ustavljati) se, postati (postajati), mirno (ob)stati: L., Ap., Col., Sen. tr., saepius appellatus (klican) restitit C. je mirno stal, ad revocantis verba restitit O., resistere Romae Ci., in regno C., cum duabus legionibus in occulto restitit C. se je ustavil, resiste! Ter. (po)stoj!, negabat se umquam cum Curione restitisse Ci. da ni postal, da bi govoril = da ni z njim nikdar spregovoril niti besedice; s poudarjeno predpono re: ubi lapsi resistamus Ci. kjer bi se lahko znova dvignili (postavili na noge), post ex fluvio fortuna resistet Enn. zopet vstane, se zopet vzdigne; occ. zaosta(ja)ti, osta(ja)ti: inopiā navium ibi restitit C., ad fontem cervus cum bibisset, restitit Ph.

    2. metaf.
    a) v govoru zaosta(ja)ti, posta(ja)ti, zadrž(ev)ati se, (ob)tičati, ustaviti (ustavljati) se: sed ego in hoc resisto Ci., media in voce resistit V., verba resistunt O. zastajajo.
    b) upreti (upirati) se komu, postaviti (postavljati) se komu po robu, nasprotovati komu, postaviti (postavljati) se v bran, braniti se pred kom, preprečiti (preprečevati) komu kaj; abs.: C., S. idr., restitimus semper lacessiti Ci., nullo resistente N. brez odpora, qui adversus (očitno) resistere auderent N.; z dat.: N., Hirt. idr., hostibus, eruptionibus, coniurationi C., sceleri audacium Ci.; s praep.: animus resistens ad calamitates perferendas C. odporen na kaj, odporen proti čemu, resistere vi contra vim L.; za odvisnim stavkom: ne sibi statua poneretur, restitit N.; za zanikanim glag.: vix resisti potest, quin … L., cui nullā vi resisti potest, quo setius … Ci.; pass.: a Cotta resistitur C.; brezos.: omnibus his resistitur C.
  • rèskript m (lat. rescriptum) zgod. reskript, odpis, v fevdalni Hrvatski kraljevo priporočilo na predlog Sabora
  • resolution [rezəlú:šən] samostalnik
    odločnost, srčnost, pogumnost; namen, sklep
    parlament resolucija, odločitev, sklep, formulirana izjava; zaključek; rešitev (problema)
    kemija & tehnično stopitev, razkroj, analiza, dekompozicija, konverzija (to na, in v)
    razkroj, razpad v dele; oslabitev
    medicina izginitev otekline, vnetje brez gnojenja; zamena, substitucija dveh kratkih zlogov z enim dolgim

    the resolution of an equation rešitev enačbe
    want of resolution neodločnost; omahovanje
    to carry out a resolution izvesti, izvršiti, realizirati sklep
    to come to (to make, to take) a resolution odločiti se, skleniti
    to move a resolution predlagati resolucijo
    to pass a resolution sprejeti, izglasovati resolucijo