Franja

počíti (počíjem) | počívati (-am) perf., imperf.

1. riposare, riposarsi; (spati, ležati) dormire; evf. (biti pokopan) riposare, giacere, essere sepolto:
evf. tukaj počiva ... qui giace...
počivati v miru riposare in pace

2. (biti v stanju neaktivnosti) riposare; essere fermo:
počivati na lovorikah riposare sugli allori
pustiti zemljo počivati lasciar riposare la terra
stroji počivajo le macchine sono ferme

3. (biti, ležati) riposare, posare:
otrokova glava je počivala na materinih prsih la testa del bambino riposava sul seno della madre
PREGOVORI:
nesreča nikoli ne počiva i guai non occorre chiamarli

počitnikar samostalnik
1. (dopustnik) ▸ nyaraló, üdülővendég
Med počitnikarji je največ domačih gostov, sledijo Italijani, Nemci in Avstrijci, za prvomajske praznike pa še gostje iz Rusije. ▸ A nyaralók közül a legtöbb hazai vendég, őket az olaszok, németek és osztrákok követik, a május elsejei ünnepek alatt pedig az orosz vendégek a leggyakoribbak.

2. (kdor ima šolske počitnice) ▸ vakációzó, vakációját töltőZaprta šolska vrata so dober razlog za razposajenost, ki je počitnikarjem v teh dneh zagotovo ne primanjkuje. ▸ A zárt iskolakapuk jó okot szolgáltatnak az ellazulásra, ebben a vakációzók ezekben a napokban minden bizonnyal nem szenvednek hiányt.

počiva|ti¹ (-m)

1. ruhen, (sich) ausruhen, rasten; (ne delati) feiern, obrat: kaltliegen; (izpreči) ausspannen
iti počivat sich zur Ruhe begeben

2.
počivati na ausruhen auf
figurativno počivati na lovorikah (sich) auf seinen Lorbeeren ausruhen
|
Počivaj v miru! Ruhe sanft!

počívati (se) reposer, prendre du repos, faire relâche, faire (une) halte, chômer ; (v grobu) gésir

počivati na reposer (ali être posé) sur, être porté (ali soutenu) par
počivati na lovorikah (figurativno) se reposer sur ses lauriers, familiarno s'endormir sur le rôti
ne počivati na trdnih temeljih porter à faux
počivati po kosilu faire la sieste
tukaj počiva (napis na nagrobniku) ici repose, ci-gît

počutíti se se sentir, se porter

počutiti se bolnega se sentir malade
počutiti se dobro se sentir (ali se porter) bien
počutiti se slabo se sentir mal (à l'aise), être indisposé, se porter mal
ne se dobro počutiti ne pas être (ali ne pas se sentir) dans son assiette, ne pas se sentir bien
kako se počutite? comment vous sentez-vous?, comment allez-vous (ali vous portez-vous)?

počútiti se to feel

počútiti se dobro to feel well
kako se počutite? how do you feel?, how are you?
ne počutim se najbolje danes I don't feel at my best today
počutim se mnogo bolje I'm feeling much better
dobro se zdravstveno počútiti se to feel up to the mark
danes se počutim stokrat bolje I feel heaps better today
slabo se počutim I feel ill (ali poorly), I am unwell
zelo slabo se počútiti se to feel like nothing on earth, to feel poorly (ali faint, rotten)

pod under; below, beneath

pod ceno for less than the value
pod mojo častjo beneath my dignity
pod drevesom under a tree
pod Henrikom IV under Henry IV
pod ničlo below zero
pod napačnim imenom under a false name, under an assumed name
pod vsako kritiko beneath criticism
pod milim nebom under the open sky
pod pokroviteljstvom under the patronage of
pod mojimi nogami below my feet
pod ognjem treh baterij vojska under the fire of three batteries
pod pečatom tajnosti under a pledge of secrecy
pod pretvezo, pod izgovorom under the pretext (of)
pod roko (figurativno) secretly
pod hribom at the foot of the hill
pod (s) pogojem on condition that...
pod njegovim vladanjem in his reign
pod vplivom influenced by...
pod zemljo underground
pod 20 let starosti under 20 years of age
pod kaznijo globe under the penalty of a fine
pod smrtno kaznijo under pain of death
osebe pod 30 leti the under-thirties
on je pod copato (figurativno) he is henpecked; he is tied to his wife's apron strings, the mare is the better horse
biti pod orožjem to be under arms
ničesar ne imeti za pod zob not to have a bite to eat
dajte to pod ključ! put it under lock and key!
pasti pod stečaj to go bankrupt, to fail
prodajati pod lastno ceno to sell below cost price
stanovati pod streho (v mansardi) to live in a garret
storil je to pod pritiskom he did it under pressure
šibiti se pod bremenom to sink under the load

podájati (-am) | podáti (-dám)

A) imperf., perf.

1. dare, porgere

2. šport. passare, centrare; smistare:
podati z glavo passare di testa
podati žogo servire, allungare la palla
podati žogo na center traversare al centro, crossare

3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
podajati učno snov presentare la materia
podati pesem recitare la poesia
podajati vlogo recitare, interpretare la parte
podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale

4. nareč. sgridare, rimproverare

B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.

1. pog. stare bene, donare:
temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente

2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo

3. (vdati, vdajati se) arrendersi

4. (upogibati se, udirati se) cedere;
zemljišče se podaja il terreno sta cedendo

C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
podati si roke darsi la mano
veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero

podaríti donar; dar; hacer donación (de a/c) ; regalar, hacer a alg un regalo

to je podarjeno es regalado; es una verdadera ganga
tega še podarjenega ne bi maral no lo quiero ni regalado

podarjen [ê] (-a, -o) geschenkt
podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul

podárjen (-a -o) adj. donato, regalato
PREGOVORI:
podarjenemu konju se ne gleda v zobe a cavallo donato non si guarda in bocca

podátek donnée ženski spol , renseignement moški spol , relevé moški spol , indication ženski spol , caractéristique ženski spol

podatek računskega problema donnée du problème
dopolnilni podatki indications ženski spol množine complémentaires
osebni podatki état moški spol, état civil, situation ženski spol (de quelqu'un); nom, prénom et qualité
statistični podatki relevés moški spol množine (ali données ženski spol množine) statistiques
številčni podatki chiffres moški spol množine, données numériques
tehnični podatki indications (ali données, caractéristiques) techniques
dobiti napačne podatke être mal renseigné
ne imeti podatkov manquer de données
vpisati podatke na kartotečni list ficher des renseignements
podatkovna baza base ženski spol de données
podatkovna banka banque ženski spol de données

pòdati -ām, oni pòdajū in podádū, pòdah pȍdā in pòdadoh pòdade, pȍdao pȍdāla
I. podati, dati: podaj mi dovoljno novaca na put; podati kćer najboljem prosiocu; podati ruku kome; podati savjet prijatelju; ni uzmi ni podaj človek, ki ni ne krop ne voda
II. podati se
1. podati se, vdati se: podati se strastima, tuzi, bijedi, bedi
2. posvetiti se: podati se nauci

poder* moči; smeti

poder a alg. koga zmoči, premagati, obvladati
poder (para) con alg. koga zmoči, koga pripraviti do tega, da ...
no puedo con él nisem mu kos; ne morem shajati z njim; ne vem, kaj bi z njim
a más no poder s krajnimi napori, na vse grlo, v največji meri; neizrecno; ogromno
hasta más no poder čez vse mere
inofensivo a más no poder do skrajnosti neškodljiv
no poder más ne moči drugače, ne moči naprej, ne moči več prenašati; ne si moči kaj, da ne bi ...
no puedo menos (de) ne morem si kaj, da ne bi ...
¡no puede ser! izključeno!
no poder tragar a uno, no poder ver a uno (ni) pintado ne moči koga trpeti
por lo que pudiere ocurrir za vsak primer
puede no saberlo morda tega ne ve
puede que venga hoy morebiti, da pride danes
puede que sí mogoče da; verjetno
no poderse tener ne moči držati se na nogah (od slabosti)
no poderse valer con uno ničesar ne doseči pri kom
¿se puede? dovoljeno? smem vstopiti?

podírati (-am) | podréti (-drèm)

A) imperf., perf.

1. abbattere (alberi, selvaggina); ekst. uccidere; (ustreliti, streljati) colpire; investire (di veicolo)

2. abbattere, demolire, sventrare, smantellare (edificio); smontare (tenda)

3. (parati, sparati) scucire, disfare

4. pren. distruggere, turbare, disturbare

5. pren. (čustveno prizadeti) abbattere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. podreti mostove za seboj tagliarsi, bruciarsi i ponti alle spalle
šport. podreti rekord abbattere un record
pren. podreti kupček ruttare
podreti veliko žensk essere un grande donnaiolo, un seduttore, un tombeur de femmes franc.
grad. podirati odre spalcare
voj. podirati šotore decampare
grad. podirati zid smurare

B) podírati se (-am se) | podréti se (-drèm se) imperf., perf. refl. abbattersi, crollare; rovinare:
hiša se podira la casa sta crollando, è fatisciente
zaradi tega se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
ne grem, pa če se svet podre non vado, dovesse crollare il mondo

podléči, podlégati céder, succomber, avoir le dessous; mourir, passer, décéder

podleči pod težo succomber sous le poids
podleči vplivu se laisser influencer (par quelqu'un)
ne podleči čemu résister à quelque chose, tenir tête à quelque chose
podleči spancu, utrujenosti, skušnjavi céder au sommeil, à la fatigue, à la tentation
podleči skušnjavi succomber à la tentation
bolnik je podlegel le malade a succombé (ali est mort, n'est plus, a passé)

podnébje climate

milo podnébje mild climate
nauk o podnébju climatology
tropsko podnébje tropical climate
ne morem prenašati tega podnébja I cannot stand this climate
nisem še vajen tega vlažnega podnébja I am not yet used to this damp climate

podnevi in ponoči frazem
(neprestano; ves čas) ▸ éjjel-nappal
Podnevi in ponoči dihamo, ne da bi temu posvečali posebno pozornost. ▸ Éjjel-nappal anélkül lélegzünk, hogy ennek külön figyelmet. szentelnénk.
Običajno nas pametni telefon spremlja podnevi in ponoči, kamorkoli gremo. ▸ Az okostelefon általában éjjel-nappal elkísér minket, bárhová is megyünk.
Saj ni vedel, da smo študentje s podeželja lačni podnevi in ponoči. ▸ Nem tudhatta, hogy mi, vidéki diákok éjjel-nappal éhesek vagyunk.

podob|en¹ [ó] (-na, -no) ähnlich, -ähnlich (Bogu gottähnlich, človeku menschenähnlich, kavi kaffeeähnlich, pogodbi vertragsähnlich, sovi eulenähnlich, zajcu hasenähnlich, situ siebähnlich, vinu weinähnlich); -artig (dragemu kamnu edelsteinartig, eksploziji explosionsartig, galopu galoppartig, grbi buckelartig, hrastu eichenartig, hrustancu knorpelartig, križu kreuzartig, kuščarici eidechsenartig, lanu flachsartig, lesu holzartig, lisici fuchsartig, mahu moosartig, masti fettartig, narkozi narkoseartig, odmevu echoartig, oknu fensterartig, opoju rauschartig, palači palastartig, palmi palmenartig, peresu federartig, pluti korkartig, praproti farnartig, refleksu reflexartig, rogu hornartig, slonovini elfenbeinartig, strehi dachartig, šoku schockartig, transu tranceartig), -förmig (kači schlangenförmig, kraterju kraterförmig, plamenu flammenförmig), -haft (mumiji mumienhaft, operi opernhaft, robotu roboterhaft)
podoben otoku inselhaft, inselartig
kar podoben nicht unähnlich
in podobni und dergleichen
meni/tebi podobni meinesgleichen, deinesgleichen
varljivo podoben täuschend ähnlich
biti podoben kot jajce jajcu človek človeku: wie aus dem Gesicht geschnitten sein, sich gleichen wie ein Ei dem anderen
biti podoben komu/čemu (jemandem/einer Sache) gleichen, Ähnlichkeit haben mit, (jemandem) ähnlich sehen, staršem, sorodnikom: (jemandem) nacharten
ne biti podoben samemu sebi (er) ist nicht mehr (er) selbst
bilo bi mu podobno, da bi … er ist imstande, zu ….
To je čisto tebi podobno das sieht dir ähnlich!

podóben semblable, pareil, ressemblant; analogue, similaire

biti podoben ressembler
biti podoben komu ressembler à quelqu'un, tenir de, familiarno tirer sur quelqu'un
zelo podoben (figurativno) tout craché
biti si podoben kot jajce jajcu se ressembler comme deux gouttes d'eau
to ni njemu podobno ce n'est pas son fait, cela ne lui ressemble pas
v podobni priliki en semblable occasion
podobni trikotniki triangles moški spol množine semblables
zelo podoben portret portrait moški spol très ressemblant