Franja

borsa² f

1. ekon. borza:
operazione di borsa borzna operacija
listino di borsa borzna lista
borsa valori borza vrednostnih papirjev
borsa merci blagovna borza
rialzo, ribasso in borsa hausse, baisse
giocare in borsa igrati na borzi
borsa nera črna borza

2. ekst. trgovina, trgovanje:
la borsa dei calciatori kupoprodaja nogometašev

bórza (-e) f

1. ekon. borsa:
tečaji na borzi listino di borsa
efektna borza borsa valori
borza vrednostnih papirjev borsa valori
blagovna borza borsa merci
igrati na borzi giocare in borsa

2.
črna borza borsa nera, mercato nero
prodati, kupiti na črni borzi vendere, comprare al mercato nero

borza dela stalna zveza
1. v ekonomiji (trg dela) ▸ állásbörze, munkakerőpiac
Danes njegovo podjetje zaposluje 50 odstotkov invalidov, ki jih je vzel z borze dela. ▸ Ma vállalata 50 százalékban rokkantakat foglalkoztat, akiket a munkaerőpiacról vett át.

2. (urad) ▸ foglalkoztatási hivatal, munkaügyi központ
Šla je na borzo dela in se postavila v vrsto, pri okencu pa je stala neka lepo oblečena gospa, ki je z uslužbenko govorila nemško, iskala je primerno sobarico. ▸ Elment a foglalkoztatási hivatalba, és beállt a sorba, az ablaknál egy csinos hölgy állt, aki németül beszélt az ügyintézővel, és megfelelő szobalányt keresett.

bos [ó] (bôs|a, -o) barfuß, barfüßig; mit bloßen Füßen; unbeschuht; konj: unbeschlagen, nicht beschlagen
figurativno biti gol in bos kein Hemd auf dem Leib haben
figurativno ta je pa bosa! erstunken und erlogen!, das ist reine Erfindung!

bōs, bovis, gen. pl. nav. boum, pa tudi bovum (Ci., Hier.) in bovom (V.), st.lat. boverum (Ca.), dat. in abl. pl. nav. būbus (pri Aus. bŭbŭs) ali bōbus (Ci., H.), m in f (prim. gr. βοῦς, dor. βῶς)

1. govedo; kot masc. bik, vol, kot fem. krava: Ci. idr.; preg.: bos lassus fortius fingit pedem Aug., Hier. stopa trše, clitellae bovi sunt impositae Poeta in Ci. ep., Amm. = prisoja se mi nekaj, čemur nisem kos, prim.: non nostrum, inquit, onus; bos clitellas Q.; šalj. met. iz govejega usnja rezan bič: ubi vivos homines mortui incursant boves Pl.

2. pren.
a) o živalih, podobnih govedu: α) bōs Lūca ali Lūca (lūca) bōs, gl. Lūca pri Lūcānī. β) severni jelen, los: est bos cervi figurā C. γ) „(morski) vol“, morska riba iz družine ploč: O., Plin.
b) ozvezdje Bik ali Junec: Varr.

Opomba: Nom. sg. bovis: Varr., Petr.

bosanski pridevnik
(o Bosni in Bosancih) ▸ boszniai, bosnyákSopomenke: bosansko-hercegovski

bosansko-hercegovski pridevnik
(o Bosni in Hercegovini in Bosancih) ▸ bosznia-hercegovinaiSopomenke: bosanski, bosensko-hercegovski
Povezane iztočnice: bosansko-hercegovska marka

bosensko-hercegovski pridevnik
(o Bosni in Hercegovini in Bosancih) ▸ bosznia-hercegovinai
Sopomenke: bosansko-hercegovski

Bosnien, das, Bosna, Bosnien und Herzegowina Bosna in Hercegovina

bosom¹ [búzəm] samostalnik
prsi, nedra; naročje
ameriško naprsnik
figurativno srce, duša, notranjost; varstvo; čustvo, ljubezen, misli

bosom friend najljubši prijatelj
in the bosom of one's family v družinskem krogu
the bosom of the sea morska globina
to take s.o. to one's bosom zbližati se, poročiti se s kom

bosom² [búzəm] prehodni glagol
varovati, čuvati; objeti

poetično a house bosomed in trees hiša, obdana z drevesi

bosòtinja ž, bosòća ž, bosòta ž bosota: golotinja i bosotinja skrajna beda; seljaka biju golotinja i bosotinja kmet je nag in bos

Bosporska ožina stalna zveza
(preliv med Evropo in Malo Azijo) ▸ Boszporusz-szoros

Bosporus (Bosphorus) -ī, m (Βόσπορος, Βόσφορος, po mitu o Ioni iz βοῦς in πόρος = „Goveji brod“) Bospor, morska ožina. Poseb.

1. B. Thrācius (Βόσπορος Θράκιος ali τὸ Βυζαντιακὸν στόμα) Traški Bospor (zdaj Bospor) med Trakijo in Malo Azijo: Varr., Mel., Plin., Amm.; pogosto tudi samo Bosporus Bospor: Mel., Val. Fl., navita Bosporum Poenus perhorrescit H., navita Bosporum tentabo H.

2. B. Cimmerius Kimerski Bospor med Črnim in Azovskim morjem: Varr., Mel., Plin., Amm.; pogosto tudi samo Bosporus (Bosporos) Bospor: Mel., Bosporos et Tanais superant O., qui super Bosporum colunt Cu.; navita Bosporûm poenas perhorrescit H. (nam. navita Bosporum Poenus perh.) se boji nevarnosti obeh Bosporov (= Traškega in Kimerskega); met. kot fem. Kimerski Bospor = pokrajine ob Kimerskem Bosporu, bosporsko kraljestvo: Pr., Bosporum confugere Ci. na bosporsko obalo. Od tod adj.
a) Bosporius (Bosphorius) 3: O. ali Bosporeus 3: Sid. (Βοσπόριος, Βοσφόριος) in
b) (v lat. obl.) Bosporānus 3 bosporski: Bosporanum bellum, Mithridates Bosporanus T., tractus Val. Max.; subst. Bosporānī -ōrum, m Bosporci, preb. ob Bosporu: Ci., T.
c) Bosporicus 3 bosporski: mare Gell.

bosti [ô] (bodem) zbosti stechen; kal iz zemlje: sprießen
figurativno bosti v oči in die Augen stechen/springen
bosti se z rogovi: sich stoßen, figurativno sich in den Haaren liegen
bode me pri srcu ipd.: ich habe einen stechenden Schmerz

bôsti to sting, to prick; (z iglo) to prick with a needle ali pin, to pin, to stick; (z rogovi) to butt

bode me (v boku) I have a stitch in my side
to bode v oči that strikes the eye
to me bode v oči it hurts me to see it
bôsti se (z rogovi) to butt

botanika samostalnik
(veda) ▸ botanika, növénytanPoleg tega je pokazala veliko zanimanje tudi za botaniko. ▸ Emellett komoly érdeklődést mutatott a botanika iránt is.
Potem je začel s študijem kemije pri Adolfu von Baeyerju in botanike pri Carlu Nägeliju na Inštitutu za botaniko v Münchnu. ▸ Ezután a müncheni Botanikai Intézetben Adolf von Baeyernél kezdte meg kémiai, Carl Nägelinél pedig botanikai tanulmányait.
Povezane iztočnice: aplikativna botanika

both³ [bouɵ] veznik

both ... and tako ... kakor
both by night and by day tako podnevi kakor ponoči, podnevi in ponoči, dan in noč
both you and I jaz in ti

botija ženski spol trebušast vrč s kratkim, ozkim vratom; vampež, debeluhar

estar echo una botija togoten in jokav biti (otrok)

botryītis -tidis in -tidos, f (gr. βοτρυῖτις) grozdasta: cadmea Cels., Plin. kalamina z grozdastimi kristali; kot subst. fem. botriitida, neki dragulj: Plin. (pri nekaterih botryītēs -ae, m botriit).