Franja

seveda [é]

1. (se razume) natürlich, selbstverständlich, freilich; (zagotovo) [gewiß] gewiss; (jasno da) klar

2.
Da, seveda! O ja, natürlich!; Freilich!; [Gewiß] Gewiss doch!; Allerdings!

3.
seveda/seveda pa freilich, jedoch, allerdings

4. (kajpak) allerdings

5.
seveda! ga poznam ipd.: und ob! (ich ihn kenne)

severnoameriški pridevnik
(o Severni Ameriki in Severnoameričanih) ▸ észak-amerikai

severnokorejski pridevnik
(o Severni Koreji in Severnokorejcih) ▸ észak-koreaiPovezane iztočnice: severnokorejski von

sevērus 3, adv. -ē

1. (v blagem pomenu) resnoben, resen, umirjen, zastáven, vesten, strog, nepopustljiv, natančen (naspr. blandus, clemens, comis, indulgens, iocosus); PL., TER., LUCR., PLIN. idr., fortis, iustus, severus, gravis; hae sunt regiae laudes CI., homo et sapiens et sanctus et severus CI., Tubero vitā severus CI., neque (sc. potest) severus esse in iudicando, qui alios in se severos esse iudices non vult CI., familia cum ad ceteras res tum ad iudicandum severissima CI., eius legis severi custodes CI., severus consul L., eques O., Cures severae V., haec severus te palam laudaveram H., severi patres H., iuvenes Q., senes severiores CAT., severe aestimare lites, non satis severe decernere, severe secernere voluptatem a bono CI., severe seducere aliquem (naspr. familiariter atque hilare amplexari) CI. EP., severe vindicare mortem alicuius S., diligenter severeque domesticam disciplinam regere SUET., severe vetare, severe uti iudicio Q., severius adhibere aliquem CI. EP., severius scribere ad aliquem C., severius agere T., severius coërcere matrimonia IUST., severius increpare GELL., severissime contemnere voluptates CI., severissime exacta aetas CI., nihil umquam nisi severissime fecit CI., severissime dicere ius SUET.; subst. m.: nimiumque severus (sc. in se ipsum) assidet insano H.; v pl. = resnobneži, resnobniki, filístri: adimam cantare severis H., at vos hinc abite, lymphae vini pernicies, et ad severos migrate CAT.; metaf. (o stvareh): frons PL., O., supercilium O., vultūs O., STAT., qui vultus quo severior est ... hoc ... CI., pectoris esse severi O. srca, ki ne pozna ljubezni, vita O., quod ego dixi per iocum, id eventum esse et severum et serium PL., iudicia severa CI., iudicia severiora Q., sententiae graves et severae CI., imperia severiora CI., imperii severissimi vir L., lex severa O., VELL., res N., res severissima CI.; subst. sevēra -ōrum, n resne reči (zadeve, stvari): linque severa! H.; toda: austera illa severaque PLIN. IUN. oni resnobno in strogo govorjeni govori (naspr. haec dulcia blandaque); acc. n. sg. adv. (= sevērē): nunc severum vivitur PRUD.

2. occ. (v negativnem pomenu) oster, trd, trdosrčen, neusmiljen, krut, divji, hud, strašen, osoren, silovit, ljut: Neptunus saevus severusque PL., qui perindulgens in patrem, idem acerbe severus in filium CI., Eumenidum turba PR., in socios severe ac vehementer est vindicatum CI.; pesn. metaf. = grozen: voluisti istuc severum facere? PL., Furias amnem severum Cocyti metuet V., uncus H., severae Musa tragoediae H., fidibus voces crevere severis H., voltis severi me quoque sumere partem Falerni? H. trpkega, hiemis PS.-Q. (Decl.), severa silentia nocti LUCR. – Kot nom. propr.

I. Sevērus -ī, m Sevêr, rimski priimek, npr.

1. Cornelius Severus Kornelij Sever, Ovidijev prijatelj, epik iz Avgustovega obdobja: O., Q., SEN. RH.

2. T. Cassius Severus Tit Kasij Sever, rimski retor; živel je v času Avgusta in Tiberija: SEN. RH., Q., PLIN., T.

3. Septimius Sever Septimij Sever, po rodu iz Afrike, retor, Kvintilijanov sodobnik: Q., STAT.

4. Lucius Septimius Sever Lucij Septimij Sever, rimski cesar v letih 193–211 po Kr.: EUTR.

5. Aurelius Alexander Severus Avrelij Aleksander Sever, rimski cesar v letih 222–234 po Kr.: EUTR., LAMP. –

II. Sevērus mōns Sevêrska gora na Sabinskem vzhodno od Nurzije: V.

sexāgēnārius 3 (sexāgēnī)

1. (o stvareh) vsebujoč šestdeset, šestdeseten: fistula FRONT. cev iz šestdesetpalčne (60 palcev dolge) plošče, fructus CYPR. šestdeseteren.

2. (o osebah) šestdesetleten, kot subst. m šestdesetletnik: SUET., ULP. FR., LACT., EUTR., AUR. idr., obiurgantibus, quod sexagenarius Publiam duxisset (sc. Cicero) Q.; subst. sexāgēnāriī -ōrum, m
a) šestdesetletniki, 60 let stari možje; pren.: sexagenarios de ponte VARR. AP. NON., FEST. „šestdesetletnike z mostu“. Pri glasovanju na komicijah je morala vsaka centurija iti čez ozek most (pons, ponticulus) v posebno, za glasovanje pripravljeno ograjo (saepta -orum ali ovile); ker nad 60 let stari možje niso smeli več glasovati, so jih pri omenjenem mostu zavračali (deicere) [prim. dēpontānus]. Pregovor ima torej pomen: starost nima pravice glasovanja = starejših ne gre posebej upoštevati.
b) seksagenáriji = 60.000 sestercijev plače letno imajoči uradniki (poseb. nekateri razredi prokuratorjev): COD. I.

sextīlis (Sextīlis) -e (sextus) šesti; le o mesecu: Sextilis mensis H., SUET., SENATUS CONSULTUM AP. MACR. sekstíl, šesti mesec starega rimskega leta, ki se je začenjalo z marcem, pozneje osmi mesec, na čast cesarju Avgustu, ki je umrl 19. avgusta l. 14. po Kr., imenovan Augustus avgust; Kalendae Sextiles CI., L. ali Nonae, Idus Sextiles L. avgustovske.

sexus -ūs, m (secāre, torej = „odsek“, „odrezek“, „oddelek“, „del“)

1. spol: AFR. AP. FEST., PAC. AP. FEST., Q., LACT., AUG. idr., hominum genus et in sexu consideratur, virile an muliebre sit CI., puberes virilis sexūs L., parĕre virilem sexum PLIN., tres (sc. liberi) sexus feminini SUET., natum ambiguo inter marem ac feminam sexu infantem L. dvospolnik, hermafrodit, oboják, homines utriusque sexus PLIN. dvospolniki, hermafroditi; o živalih, rastlinah, kamnih: PLIN.

2. meton. spolni ud, spolovilo: LACT., radicem eius alterutrius sexus similitudinem referre PLIN.

Opomba: Abl. pl. sexibus: ARN., LACT.; sexubus: IUL. VAL.

sfragistika samostalnik
(veda o pečatih) ▸ pecséttan, szfragisztika

sfratto m deložacija, prisilna izselitev:
decreto di sfratto odlok o deložaciji

sgombrare v. tr. (pres. sgombro)

1. izprazniti:
silenzio! o farò sgombrare l'aula tišina, ali pa bom ukazal izprazniti dvorano!

2. evakuirati; izprazniti stanovanje, seliti se iz stanovanja

3. pospraviti, pospravljati

shame¹ [šéim] samostalnik
sram, sramežljivost; sramota, nečast

from shame of iz sramu pred
shame!, for shame! sramota!
for shame!, shame on you! fej!, sram te bodi!
what a shame! kakšna sramota!
the shame of it! o ta sramota!
more shame to him! še bolj sramotno zanj!
a burning shame velika sramota
he is a shame to his family on je v sramoto svoji družini
he is quite without shame nobenega sramu ne pozna
he blushed with shame zardel je od sramu
to bring shame on s.o. nakopati sramoto komu
to bring shame on o.s. osramotiti se, nakopati si sramoto
to cry shame upon s.o. zmerjati koga, biti ogorčen nad kom
they all cried shame upon (on) him vsi so zagnali krik in vik proti njemu
to die with shame umreti, v zemljo se vdreti od sramu
to have no sense of shame nobenega sramu ne poznati
to have lost all shame, to be lost to shame nobenega sramu ne več poznati
to put s.o. to shame osramotiti koga
I take shame to say sram me je reči
I would think shame to do it sram bi me bilo storiti kaj takega

shave¹ [šéiv] prehodni glagol
(o)briti, na kratko ostriči; skobljati, oblati (les); (o)strgati (kožo)

to shave o.s. (o)briti se
neprehodni glagol
(o)briti se, (o britvi) rezati; smukniti ali švigniti tik ob, iti čisto mimo, oplaziti; za las zgrešiti; rahlo se dotakniti
ameriško striči, skubsti, goljufati

to shave a corner oplaziti vogal
to shave a customer oskubsti odjemalca (kupca)
to shave an egg figurativno skušati izbiti iz koga poslednji dinar
to shave the lawn striči trato
to shave a note ameriško kupiti vrednostne papirje za mnogo manjšo ceno, kot je zakonska obrestna mera; pri prodaji vrednostnih papirjev vzeti večjo obrestno mero, kot je to zakonsko dovoljeno

shave² [šéiv] samostalnik
britje; oplazenje; ostružek; zlezenje (pri izpitu), tesno uitje
britanska angleščina sleparija, trik
ameriško oderuške obresti
tehnično skobljenje; strgalo

by a shave za las
a clean shave pogovorno čista goljufija
shave hook tehnično strgulja, strgača
to have a shave dati se obriti, (o)briti se
I had a close (near) shave figurativno za las sem ušel (nesreči)
it was a close shave malo (za las) je manjkalo (da ni prišlo do nesreče)
I want a shave želim britje (se briti)
a good lather is half the shave figurativno dober začetek je polovica opravljenega dela

sheet¹ [ši:t]

1. samostalnik
rjuha; ponjava, plahta; plošča (stekla, jekla itd.); ravna, gladka površina (vode, ledu); pljusk, ploha; pola ali list papirja; letak, časopis
tisk tiskana pola, krtačni odtisi, korektura
tehnično tanka plošča
množina nesešiti, posamezni listi

in sheets ne še vezan, nesešit, še v polah, posameznih listih (o knjigi)
as white as a sheet bled kot rjuha (kot zid)
between the sheets pogovorno v postelji, v posteljo
a blank sheet figurativno nepopisan list (papirja)
metal sheet pločevina
sheet music note, ki so tiskane na nevezanih polah
a sheet of note-paper list pisalnega papirja
a sheet of glass tanka steklena plošča
sheet of water vodna površina, ribnik, jezero, velika mlaka
the book is in sheets knjiga je še v polah, še ni vezana
to go (to turn in) between the sheets zlesti v posteljo, iti spat
the rain comes down in sheets dež pada (dežuje) v pljuskih
to stand in a white sheet figurativno pokoriti se, delati pokoro, kesati se, preklicati
to be three sheets in the wind pogovorno biti pošteno nadelan, pijan

2. prehodni glagol
pokriti s ponjavo (plahto), z rjuho; zaviti (v mrtvaški prt), zamotati; obložiti z oblogami, s (pločevinastimi) ploščami; dati ploščato obliko

sheeted with ice pokrit s plastjo ledu
sheeted rain (v pljuskih) lijoč dež

3. pridevnik
zvaljan v pločevino

sheet zinc cinkova pločevina; tiskan na nesešite, posamezne pole (liste)

shelf množina shelves [šelf, šelvz] samostalnik
polica, deska (v omari), regal; podvodni ploščat, prodnat greben; vodoravna izbočina v skaloviti soteski

on the shelf figurativno odložen, dan ad acta, odvržen med staro šaro; obsedela (o dekletu), brez službe (o nameščencu)
book shelf polica (predal v omari) za knjige
he is on the shelf figurativno odslužil je, odpuščen je kot nesposoben
to be laid on the shelf biti odpuščen ali upokojen
to put (to lay) on the shelf dati ad acta (ne rešiti prošnje, vloge itd.), vreči med staro šaro

shizofrenija samostalnik
1. psihiatrija (duševna motnja) ▸ skizofrénia, szkizofrénia, tudathasadásV njegovi zdravniški kartoteki je zapisano, da trpi za shizofrenijo, čemur sam ugovarja. ▸ Az orvosi kartonjában az áll, hogy skizofréniában szenved, ami ellen tiltakozik.
Povezane iztočnice: paranoidna shizofrenija, paranoična shizofrenija

2. (razdvojenost) ▸ skizofrénia, szkizofrénia, tudathasadásRumeni mediji so postali ogledalo shizofrenije družbe. ▸ A bulvármédia a szkizofréniás társadalom tükrévé vált.
Hud vir slovenske shizofrenije je, da velik del družbe prisega na zgodovino in hkrati prepoveduje razmišljati o njej. ▸ A szlovén skizofrénia fő forrása az a tény, hogy a társadalom nagy része ugyan a történelemre esküszik, de egyúttal tiltja az arról való elmélkedést.

shop¹ [šɔp] samostalnik
prodajalna, trgovina, trgovski lokal, blagovnica; delavnica, popravljalnica, oddelek (v tovarni)
sleng ustanova, šola, univerza; zgradba, prebivališče; poklic, stroka, stvari v zvezi s poklicem, s stroko
sleng zapor

all over the shop sleng v neredu, razmetano po vseh kotih, na vse strani
at our shop pri nas (doma, v naši šoli itd.)
the shop britanska angleščina, sleng vojaška akademija, britanska angleščina, sleng Spodnji dom parlamenta
baker's shop pekarna
chemist's shop lekarna
fitting-shop montažna hala
tobacco shop trafika
the other shop konkurenca, konkurenčno (rivalsko) podjetje, ustanova ipd.
to come to the wrong shop figurativno obrniti se na nepravi naslov, slabo naleteti
to keep a shop imeti prodajalno
to set up shop odpreti trgovino
to shut up shop figurativno zapreti prodajalno (botego), nehati z nekim delom
to sink the shop figurativno vzdržati se govorenja o strokovnih (poklicnih) stvareh; prikrivati svoj poklic
to smell of the shop figurativno biti preveč strokoven (poklicen)
to talk shop govoriti (samo) o svoji stroki
he wants to boss the whole shop on hoče vse dirigirati (komandirati)

should [šud] preteklik od shall

I should go jaz bi šel
if you should hear of it če bi (vi) slučajno (morebiti) slišali o tem
lest you should forget da (vi) ne bi pozabili, da ne pozabite

show¹ [šóu]

1. samostalnik
kazanje; razkazovanje, bahanje, demonstracija
pogovorno (gledališka, kino) predstava, revija; izvedba; prizor, pogled; razstava, sejemski prostor; (prazen) sijaj, (svečan) sprevod, parada, svečanost; gledališka ali cirkuška družina
pogovorno šansa, prilika; dviganje rok (pri glasovanju); zunanjost, podoba, nekaj dozdevnega; hlinjenje, pretveza, izgovor; sled
sleng pretep
sleng podjetje, botega, krama
sleng tretje ali boljše mesto pri konjskih dirkah

for show da bi (za vsako ceno) napravili vtis
in show na videz, navidezno
in outward show na zunaj
on show razstavljen, na ogled, ki se more videti
oh, bad show! oh, slabó!
show of teeth režanje
no show of gold niti sledu ne o zlatu
dumb show pantomima
dog-show razstava psov
good show! bravo! sijajno! dobro storjeno!
a grand show veličasten prizor
a show of force demonstracija moči
Lord Mayor's Show svečan sprevod londonskega župana (9. XI.)
she is fond of show ona se rada razkazuje (baha)
there is some show of truth in what you say je nekaj (videza) resnice v tem, kar pravite
under show of helping he was really hindering pod pretvezo da pomaga, je dejansko metal polena pod noge
to make a show of (rage) hliniti, delati se (besnega)
to make a fine show nuditi krasen prizor
our team made (put up) a good show naše moštvo se je dobro izkazalo
to make a sorry show nuditi žalosten pogled
to give away the show, to give the (whole) show away izdati tajnost (slabosti, napake)
to make o.s. understood by dumb show sporazumeti se s kretnjami
give him a fair show! dajte mu pravo priliko!
to put on a show hoteti napraviti vtis, postavljati se
he runs (bosses) the show on vodi vse, on je glava (podjetja itd.)
to pierce beneath the shows of s.th. priti neki stvari do dna
do you think we have got much of a show now? mislite, da se sedaj lahko s čim posebno pohvalimo?
to vote by show of hands glasovati (voliti) z dviganjem rok

2. pridevnik
navidezen, dozdeven; razstaven; igralski, hlinjen

show folk igralci, umetniki
show goodness navidezna dobrota
show house vzorna hiša

shower² [šáuə] samostalnik
ploha, naliv, pljusk; kratkotrajna toča; prha, tuširanje
figurativno obilje, dež, toča (of bullets krogel)
plaz (udarcev, daril, povabil itd.)

in showers na pretek, v veliki množini, kot dež
April shower aprilska ploha
shower party družba, v katero vsak povabljenec prinese kako darilo
to fall in showers liti kot iz škafa
to take a shower (o)prhati se, tuširati se, iti pod prho