Franja

Zadetki iskanja

  • písniti to utter a sound

    še písniti si ne upa he dare not say a word (ali dare not utter a sound)
  • písniti

    niti pisniti ne ne pas ouvrir la bouche (ali familiarno le bec)
    ne da bi pisnil sans dire mot
  • písniti (-em) perf. fiatare; dire, raccontare:
    glej, da nikomur ne pisneš non fiatare!, acqua in bocca!
    ves dan ni niti pisnil non ha aperto bocca tutto il giorno
  • písniti rechistar

    niti pisniti ne no abrir el pico; no rechistar
    ne da bi pisnil sin rechistar
  • pistacchio m (pl. -chi)

    1. bot. pistacija (Pistacia vera)

    2. pistacija, pistač (sadež):
    non valere un pistacchio pren. ne veljati piškavega oreha
  • píškav creux, véreux, piqué; mauvais

    piškav oreh noix ženski spol creuse
    piškavo sadje fruits moški spol množine véreux
    piškavo vreme mauvais temps
    piškavi zobje dents ženski spol množine mauvaises (ali creuses)
    to ni vredno piškavega oreha cela ne vaut pas un fétu
  • pítānje s vprašanje: obasuti koga -ima; razumjeti pitanje; odgovoriti na postavljeno pitanje; socijalno, žensko, društveno, političko, ekonomsko pitanje; manjinsko pitanje; životno pitanje; škakljivo pitanje kočljivo vprašanje; on to radi sve bez ićijeg -a ne da bi koga kaj vprašal; kad je novac u -u ko gre za denar; naše čvorno pitanje naše najpomembnejše vprašanje; doći pod pitanje = doći u pitanje priti pod vprašaj; praviti iz čega pitanje delati iz česa vprašanje; sudija postavlja optuženome unakrsna -a; istočno pitanje ni do danas nije riješeno; kako ste? - hvala na -u
  • pitbul samostalnik
    1. (pes) ▸ pitbull
    lastnik pitbula ▸ pitbulltulajdonos

    2. (človek) ▸ pitbull
    Ne bi je označil z nekim pitbulom, ki napada medije. ▸ Nem jellemezném olyan személyként, mint aki pitbullként támadja a médiát.
  • pitcher1 [píčə] samostalnik
    lončen vrč

    the pitcher goes once too often to the well z vrčem hodimo toliko časa po vodo, dokler se ne razbije
    pitchers have ears stene imajo ušesa
    little pitchers have long ears otroci vse slišijo
  • pitchfork2 [píčfɔ:k] prehodni glagol
    obračati seno
    figurativno brezobzirno vreči, siliti (into v)

    to pitchfork s.o. in a place siliti koga v poklic, ki ga ne veseli
    to pitchfork troops into a battle vreči čete v borbo
  • pȉti pȉjēm, oni pȉjū, pîj, pȉjāh -āše, pȉh pî; pȉjūći, pȉo píla piti: piti vodu, vino, mlijeko, u čije zdravlje; piti bratimstvo piti bratovščino s kom; tu se ne zna ni tko pije ni tko plaća; piti kao smuk piti kot žolna, kot goba; piti kome krv, dušu mučiti koga; piti na pamuk gl. pamuk; danas mi se ne pije danes mi ni do pijače, mi pijača ne gre
  • píti to drink; (o pijancu) to drink habitually, to tipple, to guzzle, to tope, to soak, to booze, to swill, to drink hard (ali deep, freely), to be a heavy (ali hard) drinker; to drink rather heavily

    naglo, v velikih požirkih píti to gulp down, to swallow; (srebati) to sip; (o psu) to lap; (vpijati) to take in, to lap up, to absorb, to imbibe
    píti kot goba to drink like a fish
    píti kot žolna to drink hard (ali like a lord, like a fish)
    píti več kot je pametno (žargon) to lift the elbow (too often)
    preveč píti to drink too much, (žargon) to bend the (ali one's) elbow
    preveč je pil he's had a drop too much, he's under the influence, he's the worse for wear
    začel je (preveč) píti he took to drink
    píti bratovščino s kom to hobnob with someone, to drink the pledge of brotherhood (ali intimate friendship) with someone
    píti na zdravje koga to drink someone's health, to drink to the health of (ali in honour of) someone, (nazdraviti komu) to toast someone
    pijem na Vaše zdravje! here's to you!
    píti čaj, kavo, kakao to take (ali to have) one's tea, coffee, cocoa
    ne smem píti vina I must abstain from drinking wine
    on pije kri svojim dolžnikom (figurativno) he is a bloodsucker
    píti slatino (v zdravilišču) to drink the waters
    ki mnogo pije hard-drinking
  • píti boire, prendre , (počasi) buvoter

    dati se piti se laisser boire
    piti čaj, kavo, mleko, vodo boire (ali prendre) du thé, du café, du lait, de l'eau
    piti iz kozarca, iz roke, iz steklenice, iz studenca boire dans un verre, dans le creux de la main, à (même) la bouteille, à une source
    piti kot goba, v velikih požirkih boire comme une éponge (ali un cosaque), à longs (ali larges) traits
    piti v dolgih, kratkih požirkih boire à grandes, à petites gorgées (ali rasades)
    piti kolikor le moremo boire tout son soûl, boire sec
    piti komu na zdravje boire à la santé de quelqu'un
    piti samo za žejo ne boire qu'à sa soif
    rad (ga) piti aimer à boire, aimer la (dive) bouteille, popularno, figurativno avoir la dalle en pente, bien lever le coude
  • píti (píjem) imperf.

    1. bere:
    piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
    hlastno piti bere avidamente
    piti počasi bere lentamente, centellinare
    piti čez mero strabere
    piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
    piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
    piti na zdravje bere, brindare alla salute

    2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
    piti na žive in mrtve bere a più non posso

    3. pren. ammirare, godere; attingere:
    pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
    iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole

    4. pren. assorbire, esaurire:
    neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze

    5. (vsrkavati) assorbire:
    goba pije la spugna assorbe
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
    pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
    piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
    piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
    ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
    piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
  • pitié [pitje] féminin usmiljenje; pomilovanje

    pitié! usmiljenje!
    sans pitié brez usmiljenja, neusmiljeno
    c'est (une) pitié to je žalostno
    ce n'est pas la pitié qui l'étouffe (familier) usmiljenje ga ne odlikuje, on ne pozna usmiljenja
    à faire pitié zelo slabo, vredno pomilovanja
    elle chante à faire pitié ona poje, da se bog usmili
    avoir pitié de quelqu'un pomilovati koga; religion usmiliti se koga
    faire pitié zbujati usmiljenje
    je le prends en pitié on se mi smili
    sourire masculin de pitié pomilovalen, pokroviteljski asmeh
  • pius 3, adv. (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

    1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

    2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

    3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

    4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

    Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.
  • pizca nekoliko, malce

    ni pizca niti sledu ne (de o)
  • pizzico m (pl. -chi)

    1. uščip:
    dare un pizzico uščipniti

    2. ščepec; ekst. zrno, malo:
    non avere un pizzico di buon senso ne imeti niti zrna zdrave pameti

    3. pik; ugriz
  • place1 [pléis] samostalnik
    prostor, kraj, mesto
    ekonomija kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina
    pogovorno lokal
    navtika kraj, pristanišče (place of call pristanišče, kjer ladja pristane)
    sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost
    matematika decimalno mesto; družbeni položaj, stan
    figurativno vzrok, povod
    šport tekmovalčevo mesto

    place of amusement zabaviščni prostor, zabavišče
    place of birth; ali one's native place rojstni kraj
    place of employment delovno mesto
    place of worship (božji) hram
    of this place tukajšnji
    in this place tukaj, na tem mestu
    at his place pri njem doma
    from place to place s kraja v kraj
    in all places povsod
    in place mestoma, tu pa tam
    put yourself in my place postavi se v moj položaj
    to find one's place znajti se na pravem mestu
    this is not the place for to ni pravo mesto za
    it is not my place to do this ni moja stvar to narediti
    to put s o. in his place pokazati komu, kje mu je mesto
    there is no place for doubt ni vzroka za dvom
    to give place to odstopiti mesto, umakniti se komu
    ameriško going places uspeti, ogledati si znamenitosti nekega kraja
    in place na pravem mestu, primeren
    in place of namesto
    in the first place predvsem
    in the last place nazadnje, končno
    to keep s.o. in his place zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domač
    to know one's place vedeti, kje je komu mesto
    out of place na nepravem mestu, neprimeren, brez službe
    to take place goditi se, vršiti se
    to take the place of; ali to take s.o.'s place zamenjati koga, nadomeščati koga
    take your places sedite na svoja mesta
    in the next place potem
    there is no place like home preljubo doma, kdor ga ima
  • place2 [pléis] prehodni glagol
    postaviti, položiti, namestiti; naložiti (denar); zaposliti, namestiti, dati službo, položaj
    ekonomija spraviti (blago) na trg, vložiti kapital, vnesti, knjižiti, skleniti (pogodbo itd.); prepoznati, spomniti se koga
    šport plasirati

    to place confidence in imeti zaupanje v koga
    I cannot place him ne vem, kam bi ga del; ne morem se spomniti, od kje ga poznam
    to place in order urediti, postaviti na pravo mesto
    to place a contract skleniti pogodbo
    ekonomija to place an order naročiti
    to place a call najaviti telefonski pogovor
    to place on record zapisati, vknjižiti
    šport to be placed plasirati se, biti med prvimi tremi