Franja

traditionnel, le [-sjɔnɛl] adjectif tradicionalen, običajen

le traditionnel défilé du 14-Juillet tradicionalna parada na dan 14. julija

trā-dūcō (ali trāns-dūcō) -ere -dūxī -ductum (trans in dūcere)

1. prepelj(ev)ati, prepeljavati, prevesti, (pre)peljati, popeljati, spraviti (spravljati) skozi ali čez kaj, pripeljati: Pl., Ter. idr., Helvetii per fines Sequanorum suas copias traduxerunt C., multitudinem hominum trans (na ono stran) exercitum ex Galliā in Ligures L., aquaeductum per domum Icti. speljati skozi … ; z acc. predmeta, s katerim se vrši dejanje, nam. tega acc., odvisen le od praep., ki se konstruira z glag., redko trans z acc. ali sam abl.: flumen Axonam exercitum traducere C., instructas copias flumen traducere L., quos Caesar transduxerat Rhenum Hirt., pontem C., trans flumen C.; v pass.: Belgas Rhenum antiquitus transductos C., manus Perrhabiae saltum in Thessaliam traducta L., traductus exercitus silvam Ciminiam L.

2. occ. (pre)peljati mimo, voditi mimo: tua pompa eo traducenda est Ter., victimas in triumpho L., copias praeter castra C., per ora hominum L. ali civitatium Iust. ljudem, državam pred očmi ali vpričo njih; tako tudi: traducti sub iugum et per hostium oculos L.; delatores flagellis caesi ac traducti (v zasramovanje peljani mimo gledalcev) per amphitheatri arenam Suet.; poseb. traducere equum konja peljati (voditi) mimo (o vitezu, glede katerega cenzor pri ogledu ni imel nobene pripombe): cum esset censor et in equitum censu C. Licinius prodisset … iussit equum traducere Ci., transduc equum (cenzorjev poziv) Val. Max.; pren.
a) javno izpostaviti (izpostavljati) zasmehu (zasmehovanju), javno postaviti (postavljati) v sramoto, javno zasmehovati, javno (o)sramotiti: Petr., Iuv., Mart. idr., collusorem, ornamenta sua Sen. ph., aliquem per ora hominum L. ljudem dati (dajati) v zobe.
b) (po)kazati, prikazati (prikazovati): se Iuv.
c) objaviti (objavljati): carmina Mart., poëmata Petr.

3. metaf.
a) drugam obrniti (obračati), pre(o)kreniti, preusmeriti (preusmerjati), pridobi(va)ti za kaj: satas messes alio (s čaranjem) V., alio traducere animi motūs Lucr., clientes ab Haeduis ad se C. spraviti na svojo stran, clientelam provinciae ad se Ci., gentem assuetam bello pacis traduxit ad artes O., eos ad mansuetudinem transduxerunt Ci., aliquem ad suam sententiam Ci. ali in suam sententiam L.
b) v kako (novo) stanje, položaj, stan spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), prestaviti (prestavljati): centuriones ex inferioribus (sc. ab octavis) ordinibus in superiores (sc. ad primum pilum) C., Clodium ad plebem Ci. Klodiju dati preiti (prestopiti) v plebejsko rodbino, animum a picturā ad rem veritatemque Ci., animos a severitate ad hilaritatem risumque Ci., ex egestate in rerum abundantiam Ci., aegrum in meliorem consuetudinem Varr.; z dat.: me vitae traducat inerti Tib.
c) (o)kreniti, obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) kam, kaj v (na) kaj, rabiti, uporabiti (uporabljati) za kaj: orationem traduxi et converti in increpandam fugam Ci., hanc rationem ad id genus Ci., partum Iovis ortumque virginis ad physiologiam Ci.; pesn.: cura in vitulos traducitur V. prehaja.
d) iz jezika v jezik prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati): vocabulum Graecum in linguam Romanam Gell.
e) izvesti (izvajati), izpelj(ev)ati besedo iz besede: Gell.
f) (čas) prebi(ja)ti, presta(ja)ti, preživeti (preživljati): Sil., Petr., Augustus ap. Gell. idr., o adulescentiam traductam eleganter Ci., vitam tranquille placideque Ci., aetatem sine contentione Ci., vitam per IX annos T., leniter aevum H., his sermonibus … nox traducta est L.; munus extraordinarium (z upravo province) Ci.

Opomba: Star. imp. traduce: Ter.; sinkop. pf. traduxti: Pl.

traduire* [tradɥir] verbe transitif prevajati, prevesti; izraziti; juridique izročiti, citirati, pozvati (pred sodišče)

se traduire izražati se, priti do izraza, pokazati se, kazati se
traduire ses émotions en paroles izraziti svoja čustva z besedami
la haine se traduit sur son visage sovraštvo se mu izraža, kaže na obrazu
traduire en justice, devant le tribunal pozvati, postaviti pred sodišče
traduire un texte slovène en français prevesti slovensko besedilo v francoščino
traduire du slovène en français prevesti iz slovenščine v francoščino

traer* prinesti, nositi, na sebi imeti, pri sebi imeti, s seboj voditi, v rokah imeti, ravnati z, (pri)siliti, pripraviti (do); pritegniti, k sebi vleči; povzročiti

traer beneficio prinašati korist
traer un ejemplo navesti primer
traer origen de izvirati iz
traer puesto nositi (npr. obleko)
traer perjuicio škodljiv biti
traer y llevar opravljati, klepetati
traer a mal slabo ravnati z, mučiti
traer a la memoria v spomin priklicati, spomniti na
traer a uno al retortero (ali de acá para allá) (fig) nobenega miru komu ne dati
traer entre manos a/c nekaj v rokah imeti, nekaj snovati, nameravati
traer por consecuencia imeti za posledico
lo traigo bien estudiado dobro sem to preštudiral, to dobro obvladam
eso me trae preocapado to me skrbi
eso me trae convencido to me prepričuje
eso le trae perdido to ga uničuje
traerse obleči se; obnašati se
ese asunto se las trae to je presneta zadeva
es una pieza que se las trae to je presneto težko (npr. glasbena kompozicija)
¿qué se traerá ese hombre? kaj ima ta človek za bregom?

trafficare

A) v. intr. (pres. traffico)

1. trgov. trgovati:
trafficare in articoli di plastica trgovati s plastičnimi proizvodi

2. delati, dati si opravka:
trafficare per le pulizie pospravljati

B) v. tr. slabš. prodajati

trafic [trafik] masculin promet; cestni promet; péjoratif (več ali manj nedovoljeno, nezakonito) trgovanje, trgovina

trafic d'armes, d'opium, de stupéfiants trgovina z orožjem, opijem, mamili
trafic maritime, routier, aérien pomorski, cestni, letalski promet
trafic touristique turistični promet
(humour) faire trafic de ses charmes predajati se prostituciji
(juridique) trafic d'influence pasivno podkupovanje, prodajanje svojega vpliva
trafic local, en transit lokalni, tranzitni promet
trafic voyageurs, marchandises, commercial potniški, tovorni, trgovski promet
trafic ferroviaire, fluvial, frontalier, d'excursion železniški, rečni, mejni, izletniški promet
densité féminin, intensité féminin du trafic gostota, intenzivnost prometa
heures féminin pluriel de trafic intense, de faible trafic ure (čas) močnega, šibkega prometa
suspendre le trafic ustaviti promet

tragédija (-e) f lit. tragedia (tudi ekst.):
napisati, uprizoriti tragedijo scrivere, mettere in scena una tragedia
antične tragedije le tragedie dell'antichità classica
pren. nastopiti v tragediji calzare il coturno
pren. družinska tragedija tragedia familiare

trā-iciō (soobl. prvotnega trāns-iciō) -ere -iēcī -iectum (trāns in iacère)

I.

1. čez (preko) vreči, metati, ustreliti (streljati), položiti (polagati), prenesti (prenašati), (po)čez dati (dajati), déti, dejáti (dévati): neque ullum telum traiciebatur C., vexillum trans vallum traiecit L., pontibus traiectis Hirt. (po)čez položiti moste (mostove) (od stolpa do stolpa); pesn.: funis traiectus V. okoli (jambora) ovita vrv, malis antennisque de nave in navem traiectis L. čez upogniti, upogniti, tako da molijo nad (čez) … , pondus (sc. corporis) equo alterno Pr., pedes super acervos Pr. ali per ardentes acervos membra O. preskočiti; pren.: arbitrium traiecit in omnes O. je prenesel, ex illius invidiā aliquid in te traicere Ci.

2. vtakniti (vtikati) skozi kaj, pretakniti (pretikati): perticas Varr., traiectus per aures surculus Plin.

3. preli(va)ti, presuti (presipati, presipavati): aliquid in alia vasa Varr.

4. metaf. spraviti (spravljati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), voziti, prevesti (prevažati) kam (v, na, čez kaj): Athenas magnam partem fortunarum suarum traiecit N., pecora in saltūs Iust., legiones in Siciliam L., copias trans flumen C. ali trans fluvium L.; pass.: traiectus in Africam Ci. ali in Galliam T.; z acc. (redkeje abl.) predmeta, s katerim se vrši dejanje; ta acc. je odvisen le od praep., s katero je glag. zložen: Caesar equitum partem flumen transiecit C., exercitus Pado traiectus Cremonam L.; refl.: sese duabus navibus in Africam L., sese ex regiā ad aliquem C., sese Alpes Brutus in Ci. ep.; pren.: traicere verba Ci. prestaviti (prestavljati), premestiti (premeščati), dolore lateris traiecto in cor H. bolečina je udarila na srce. —

II.

1. prekoračiti (prekoračevati) kaj, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti, prevesti (prevažati) se čez kaj, preko česa, prebroditi kaj, prebresti kaj, prebi(ja)ti se čez kaj, iti (priti) čez kaj, prek(o) česa, preiti (prehajati): ratibus Trebiam L., Rhodanus traiectus L.; obj. ni izražen: classis ex Africa traicit (sc. mare) L., traicere classe praedatum in Africam L., Aegaeo mari traiecit L., ex Hispania in Mauretaniam L., Cassandriam inde L., huc hibernis iam mensibus Suet., nando (sc. flumen) L., Suet. preplavati reko, plavati čez reko; pren.: ad nos traiecturum illud incendium esse L. ali traiecturum id malum in coloniam L. da udari (preide) na (v) …

2.
a) metaje preseči (presegati, presezati) kaj s čim: murum iaculo Ci. (metalno) kopje vreči (metati) čez zidovje.
b) prebosti (prebadati), predreti (predirati): pilum mittit atque murum traicit C., aliquem gladio Auct. b. Alx., aliquem venabulo L., ei femur tragulā traiecit C., lanceā infestā medium femur alicuius Hirt., cervum sparo tragulāve Varr. fr., tegimentum tormento C., sibi gladio pectus Auct. b. Afr., se cultro coquinari Varr.; pesn.: sagitta … tempora ferro traicit (po novejših izdajah transigit) V.; z gr. acc.: traiectus terga sagittā O.; occ. predreti (predirati) kaj, prodreti (prodirati) skozi kaj, prebi(ja)ti kaj, prebi(ja)ti se skozi kaj: magna pars equitum mediam traiecit aciem L.

train [trɛ̃] masculin

1. vlak; vrsta

le Train (militaire) tren
le train de Zagreb vlak, ki gre v Z., ki pride iz Z.
train d'ambulance, automoteur, blindé, direct, des neiges, de plaisir sanitetni, motorni, oklopni, direktni, smučarski, izletniški vlak
(populaire) le train onze (figuré) noge
prendre le train onze iti peš
train miniature vlak igrača
train d'atterrissage naprave za pristanek letala
train de bateaux vrsta čolnov (ki jih vleče vlačilec)
train de bois splav na vodi
train de devant, dé derrière sprednji, zadnji del štirinožne živali
train avant, arrière d'une automobile sprednji, zadnji del avtomobila
train de pneus vse pnevmatike pri avtomobin
train routier (automobilisme) cestni tovorni vlak (več prikolic)
train express, de voyageurs (omnibus), mixte, spécial, de marchandises, rapide, (d')ouvriers ekspresni, potniški, mešani, posebni, tovorni, brzi, delavski vlak
changer de train prestopiti (na drug vlak)
(populaire) je vais te botter le train te bom brcnil v zadnjico!
manquer, rater le train zamuditi vlak
prendre le train peljati se, z vlakom iti
(voyager) par le train (potovati) z vlakom

2. pot, način; hoja, hod; potek; spremstvo; sport tempo; familier nered, hrup

train des affaires potek poslov
train de vie način življenja
train de maison služinčad; hišni izdatki
l'affaire va son train zadeva gre svojo pot
le monde va son train življenje teče naprej, gie svojo pot
aller bon train hitro iti, voziti
aller à fond de train hitro iti
aller son petit train počasi se pomikati naprej, iti po starem
accélérer le train iti hitreje
je ne suis pas en train nisem dobro razpoložen
être en train (d'écrire) biti ravno (pri pisanju)
mener grand train razkošno živeti
mettre en train spraviti v tek, začeti
du train où vont les choses če bo šlo tako naprej
filer le train à quelqu'un biti komu za petami, blizu mu slediti
(populaire) se manier le train (po)hiteti

traînée [trɛne] féminin proga, črta, dolga sled; technique upor; vulgairement pocestnica

se répandre comme une traînée de poudre kot blisk se razširiti
traînées pluriel de sang sledovi krvi
traînées rouges dans le ciel rdeče proge na nebu
traînée d'une comète sled zvezde repatice

traîner [trɛne] verbe transitif vleči (za seboj), vlačiti; vleči (koga kam); zavlačevati

traîner après soi vleči za seboj, s seboj
traîner la jambe, la patte s težavo hoditi
traîner les pieds vleči noge za seboj, podrsavati z nogami pri hoji
il me traîne à des réunions fastidieuses vlači me na doigočasne sestanke
il traîne cette maladie depuis trois ans že tri leta prenaša to bolezen
traîner ses mots, sur les mots počasi govoriti
traîner quelqu'un dans la boue (figuré) vleči koga po blatu, blatiti koga
traîner les choses en longueur zavlačevati stvari
traîner un boulet (figuré) imeti neprijetno obveznost, ki se je ne moremo znebiti; verbe intransitif vleči se; dolgo trajati; iti prepočasi, zaostajati, kasneti; počasi delati; péjoratif potepati se, pohajkovati, postopati, vlačiti se; biti v neredu, razmetan
traîner par terre vleči se po tleh
traîner dans les rues postopati po ulicah
des papiers traînent sur son bureau papirji so razmetani, v neredu na njegovi pisalni mizi
cela traîne en longueur to se zelo vleče
ça traîne partout to je že obrabljeno, premlačeno
ça n'a pas traîné! to je bilo hitro narejeno!
faire traîner quelque chose zavlačevati kaj
ne traîne pas en rentrant de l'école! ne bodi počasen, ko se vračaš iz šole!
le travail presse, il ne s'agit plus de traîner delo pritiska, ne smemo večbiti počasni (»mečkati«)
depuis qu'il a été opéré, il traîne odkar je bil operiran, si ne more opomoči
se traîner vleči se s težavo naprej
se traîner par terre plaziti se po tleh

train-train [trɛ̃trɛ̃] masculin, familier

le train-train (quotidien, journalier) (vsakdanji) potek brez nepredvidenih dogodkov, rutinsko ponavljanje dela, poslov, navad; siva vsakdanjost
tout va son petit train-train vse gre svojo pot, vse gre po starem

traire* [trɛr] verbe transitif molsti; vieilli vleči

traire une vache, une chèvre molsti kravo, kozo
traire le lait namolsti mleko

traite [trɛt] féminin, commerce trata, menica; menjalna trgovina; molzenje; vieilli brez postanka prehojena pot

d'une seule traite tout d'une traite brez postanka
traite des blanches, des Noirs trgovina z dekleti, s sužnji
traite en souffrance zapadla menica
accepter, accueillir une traite sprejeti menico
la traite échoit le 30 juin menica zapade dne 30. junija
faire le trajet de Paris à Dijon d'une seule traite peljati se iz Pariza v Dijon brez (vmesnega) postanka
tirer une traite sur quelqu'un izstaviti menico na koga

traitement [trɛtmɑ̃] masculin zdravljenje, médecine kura; ravnanje z; sprejem, pogostitev; (uradniška) plača; technique obdelava

traitement annuel, de base, initial, mensuel letna, osnovna, začetna, mesečna plača
traitement curatif, médical zdravljenje
traitement ambulatoire ambulantno zdravljenje
mauvais traitements pluriel udarci, tepež
traitement du minerai plavžarsko obdelovanje rude
supplément masculin de traitement dodatek k plači
retenue féminin sur le traitement odtegljaj od plače
être en traitement dans un hôpital zdraviti se v bolnici
suivre un traitement zdraviti se
toucher un traitement dobivati stalno plačo

traiter [trɛte] verbe transitif obravnavati, razpravljati (quelque chose o čem); ravnati (quelqu'un s kom); zdraviti; imenovati, nagovoriti (quelqu'un de koga z); (po)gostiti; technique obdelati; verbe intransitif razpravljati, pogajati se (de o); kupčevati (avec z)

traiter quelqu'un très mal zelo slabo ravnati s kom
traiter quelqu'un d'égal en égal ravnati s kom kot s sebi enakim
traiter une question obravnavati vprašanje, problem
on le traite en gamin ravnajo z njim kot s kakim pobalinom
traiter quelqu'un de voleur, de fou, de menteur koga s tatom, norcem, lažnivcem obkladati
le médecin qui le traite zdravnik, ki ga zdravi
traiter de la paix pogajati se za mir

trájati to last, to continue; to take time; to be; to go on

to mi traja predolgo I can wait no longer
to ne more dolgo trájati that cannot last (ali go on for, continue for) long
to traja že nekaj let this has been going on for a few years
to bo dolgo trajalo it will take along time
to mi bo dolgo trajalo this will last me for a long time
to bo trajalo vsaj do jutri it will last out the night
prelepo, da bi trajalo too good to last
dokler bo trajalo lepo vreme, ostanemo na deželi as long as the fine weather continues we shall remain in the country
kratko, malo časa trájati to be of short duration
vihar je trajal vso noč the storm lasted all night long
potovanje bo trajalo 5 dni the journey will last 5 days
ta igra nam traja predolgo we find this play too long
trájati dalj (časa) kot (kaj) to outlast (something)
naše življenje traja le kratek čas our life is but a short span

trájati durer, continuer, persister

dolgo trajati être de longue durée
kratko trajati être éphémère (ali de courte durée)
večno trajati s'éterniser
dolgo bo trajalo, da bo prišel nous ne le reverrons plus avant longtemps
ni dolgo trajalo, da je prišel il ne tarda pas à venir
seja je trajala pozno v noč la séance se prolongea tard dans la nuit

trájati (-am) imperf. durare; permanere, continuare, eternarsi:
proslavljanje je trajalo tri dni le celebrazioni durarono tre giorni
sovraštvo, ki traja skozi rodove rivalità che perdura per generazioni
ti čevlji trajajo sono scarpe che durano
lingv. dejanje traja ali se ponavlja l'azione (verbale) dura o si ripete

tram [tram] masculin tramvaj, električna cestna železnica

arrêt masculin de tram tramvajsko postajališče
prendre le tram peljati se s tramvajem, iti s tramvajem