Franja

rejoice [ridžɔ́is] neprehodni glagol
(raz)veseliti se (at, in, over ob)
radovati se, dati izraza veselju
šaljivo uživati
prehodni glagol
razveseliti (srcé), napraviti veselje (s.o. komu)

I rejoice at his recovery veseli me, da je (on) ozdravel
to be rejoiced (at, by) razveseliti se (česa)
they were rejoiced to hear such good news razveselili so se, ko so slišali tako dobre novice
the news rejoiced me novica me je razveselila
to rejoice in s.th. naslajati se ob čem, s čim, uživati kaj
šaljivo he rejoices in the name Dick ime mu je Dick

rejoicing [ridžɔ́isiŋ]

1. samostalnik
veselje, radost (over ob, nad, zaradi)

rejoicings množina radovanje, veselje, slavje, vesela zabava; šaljenje, šala

2. pridevnik
vesel, radosten (at, in česa, that da)

rék (-a) m

1. sentenza, detto, adagio, massima, motto:
nad vhodom je bil zapisan rek: O vi, ki vstopate, vsak up pustite sopra l'ingresso si leggeva questa sentenza: Lasciate ogni speranza, voi ch'entrate
star reku uči, da se počasi daleč pride un vecchio adagio ammonisce: Chi va piano va sano e va lontano
poučen rek (v šaljivem tonu) wellerismo
ljudski rek motto popolare

2. star. aforisma

rekonstruira|ti (-m) [wiederaufbauen] wieder aufbauen, wiederherstellen (tudi medicina); (adaptirati) umgestalten, umbauen; tehnika umrüsten
ki se ga da rekonstruirati rekonstruierbar

relancer [rəlɑ̃se] verbe transitif vreči, zagnati nazaj; (lov) zopet splašiti, spoditi (le cerf jelena); zopet spraviti v razmah, zopet pognati (un moteur motor); zvišati (vložek v igri); nadlegovati

relancer un projet znova sprožiti, lansirati načrt
relancer l'industrie dati nov razmah industriji
cet importun relance ses amis pour se faire inviter ta tečnež nadleguje svoje prijatelje, da bi ga povabili

re-languēscō -ere -languī (re in languēscere) oslabeti, omagati, o(b)nemoči, opešati, ošibeti, postati oslabel (o(b)nemogel, šibek), utruditi se, izčrpati se, oveneti

1. fizično, telesno
a) o osebah: moribunda relanguit O.
b) (o vetrovih) poleči (polegati) se, potihniti (potihovati), umiriti (umirjati) se, (o)slabeti, popustiti (popuščati): ventus relanguescit Sen. ph.
c) (o zvezdah) (o)bledeti: stella relanguescit Plin. obledi.

2. metaf. duhovno, psihično
a) posta(ja)ti šibek (medel) = (po)mehkužiti se: quod iis rebus relanguescere animos existimarent C.
b) ohrometi, popustiti (popuščati), pojemati (pojemavati), pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), ponehati (ponehovati, ponehavati), razkaditi (razkajati) se, ohladiti (ohlajati) se, unesti (unašati) se: taedio impetus relanguescit regis L., auditorum intentio Plin. iun., indignatio T., ardor O. pojema, ponehuje, se ohladi, se unese, relanguisse se dicit Ci. ep. da ga je njegova nastrojenost (mržnja, jeza) že precej minila.

relate [riléit] prehodni glagol
poročati (to s.o. komu)
obvestiti (to s.o. koga)
pripovedovati, povedati; spraviti (koga, kaj) v zvezo (to, with z)
vzpostaviti zvezo, odnose med, povezati
neprehodni glagol
nanašati se na, tikati se (to česa)
biti v zvezi, imeti zveze, biti soroden, v sorodstvu (to z)

to be related with (to) biti v zvezi z, biti v sorodstvu z
we cannot relate these phenomena (to each other) ne moremo teh pojavov (medsebojno) povezati
she is related to have said pravijo, da je rekla; menda je rekla

religion [rilídžən] samostalnik
vera, veroizpoved, verstvo, religija; častna, sveta dolžnost, stvar časti; (redko) opravljanje verskih obredov; religioznost, pobožnost; meništvo, redovništvo, redovniški red, redovniško življenje

established religion priznana veroizpoved, državna vera
to be in religion biti redovnik, -ica
to enter into religion postati redovnik ali redovnica (nuna)
to get religion postati pobožen, spreobrniti se
to make a religion to do (of doing) s.th. smatrati za svojo sveto dolžnost (da nekaj naredimo)

relish² [réliš]

1. prehodni glagol
napraviti (kaj) okusno, tečno, slastno; dati prijeten okus (čemu); začiniti (with z)
najti slast v, imeti užitek od, uživati (v čem, kaj), imeti rad; rad (kaj) jesti, s tekom jesti

2. neprehodni glagol
biti okusen (tečen, slasten, prijeten); dišati, iti v tek (slast), tekniti; imeti okus, tek (za kaj)

to relish of dišati po; spominjati na
to relish well (badly) imeti dober (slab) okus
I do not relish the idea of staying here misel, da bi ostal tu, mi ne prija
I did not relish the coffee kava ni bila po mojem okusu
do you relish the lobster? vam gre jastog v slast?
he did not relish the proposal predlog mu ni (preveč) dišal (prijal)

reloj moški spol (domače reló) ura; kolesje ure

reloj de arena peščena ura
reloj de bolsillo žepna ura
reloj de campana ura, ki bije
reloj de campanario stolpna ura
reloj de comprobación kontrolna ura
reloj despertador budilka
reloj de pulsera, reloj brazalete zapestna ura
reloj de sol, reloj solar sončna ura
reloj taxi taksameter
reloj de (la) torre stolpna ura
reloj de trinquete ura stoparica
caja de reloj ohišje ure
cristal de reloj steklo pri uri
adelantar (atrasar) el reloj pomakniti uro naprej (nazaj)
el reloj (se) adelanta (atrasa) ura prehiteva (zaostaja)
(hacer) arreglar el reloj (dati) popraviti uro
dar cuerda al reloj naviti uro
el reloj da las tres ura bije tri
poner (en hora) el reloj naravnati uro (con po)
el reloj no tiene cuerda ura ni navita
el reloj marca (ali señala) las dos ura kaže dve
en mi reloj son las tres en punto na moji uri je točno tri

remark² [rimá:k] prehodni glagol
opaziti, zaznati; pripomniti, komentirati, kritizirati; opozoriti (na)
neprehodni glagol
izreči svojo sodbo (on, upon na)
dati svoje pripombe, pojasniti, povedati svoje stališče (on, upon o, gledé)

to remark on s.th. omeniti kaj
allow me to remark that it is getting late dovolite, da vas opozorim, da je že pozno
he remarked on her laziness imel je pripombo gledé njene lenobe

remate moški spol konec, izid, zaključek, dovršitev; rob; konica, vrh; hišno čelo; ameriška španščina dražba

remate de cabeza (šp) sunek z glavo
remate de cuentas zaključni račun
de remate popolnoma; brezupno, neozdravljivo
loco de remate popolnoma nor
por (fin y) remate končno, na kraju
por remate de desgracia da bi bila nesreča popolna

remède [rəmɛd] masculin zdravilno sredstvo, zdravilo, lek; pomoček

sans remède neozdravljiv
remède de cheval (figuré) močno, brutalno zdravilo
remède de bonne femme domače, ljudsko zdravilo
remède efficace, pour toutes sortes de maux uspešno zdravilo, za vse vrste bolezni
remède contre l'amour (familier) stara in grda ženska
recette féminin d'un remède recept za zdravilo
il y a remède à cela temu se da pomagati
il y a remède à tout, hors à la mort (proverbe) zoper smrt ni zdravila
administrer, prendre un remède dati, vzeti zdravilo
prescrire, donner un remède predpisati, dati zdravilo
porter remède à quelque chose odpomoči čemu
le remède est pire que le mal (figuré) zdravilo je hujše kot bolezen
aux grands maux, les grands remèdes za hude bolezni so potrebna močna zdravila

remediable [rimí:diəbl] pridevnik (remediably prislov)
ozdravljiv, izlečljiv; odstranljiv, odpravljiv

this is remediable temu se da odpomoči

remédiable [rəmedjabl] adjectif ozdravljiv

mal masculin remédiable ozdravljiva bolezen
(figuré) un désordre remédiable nered, ki se mu da odpomoči

remedial [rimí:diəl] pridevnik (remedially prislov)
zdravilen, lečilen, popraven

remedial measure mere, ukrepi, da se nekaj popravi; remedure
remedial gymnastics medicinska (zdravstvena) telovadba

remediar odpomoči; popraviti; pomagati, izboljšati; ogibati se

remediar una injusticia popraviti krivico
remediar una necesidad odpomoči sili
es fácil de remediar temu je lahko odpomoči
no se puede remediar temu se ne da pomagati

remedio moški spol (od)pomoč; odstranitev napake, popravilo, izboljšanje; zdravilo

sin remedio izgubljen, brez rešitve (bolnik)
perdido sin remedio popolnoma izgubljen
no hay (más) remedio temu ni pomoči
no hay más remedio que ni drugega izhoda, kot da
poner remedio a odpomoči
no tener (ali haber) para un remedio (fig) biti reven kot cerkvena miš; biti popolnoma brez sredstev
no tiene remedio je neobhodno potrebno; temu se ne da izogniti
¿qué remedio (queda)? kaj naj bi (še) naredili!
lo hecho no tiene remedio kar je narejeno, je narejeno

re-medium -iī, n (re in medērī)

1. zdravilo, protisredstvo, lek: efficax Cels., caecitatis T. zoper slepoto, remedia celeria tenesmo proponere N. predpisati proti zaprtju hitro delujoča zdravila, pantherae habent remedium, ne moriantur Ci., in remedio est, si … Plin. pomaga; metaf. vsak lek, pripomoček, pomagalo, pomožno sredstvo proti čemu; z objektnim gen.: aegritudinum Ter., morae Cu., iniuriae tuae Ci.; z dat.: id remedium timori fuit L., veneficiis remedium Ci.; z ad in acc.: remedium ad eam moram sibi quaerere Ci.; s subjektnim gen.: vulnera avaritiae crudelitatis remediis sanare Ci.; remedium est, ut (s cj.) Plin. pripomoček proti temu je, da …

remember [rimémbə] prehodni glagol
spominjati (spomniti) se; zapomniti si, ne pozabiti, misliti na; na pamet znati ali vedeti; izročiti pozdrave, pozdraviti, priporočiti
arhaično spomniti (of na)
neprehodni glagol
spomniti se

remember to come! ne pozabi priti!
remember what I tell you zapomni si, kaj ti rečem
remember me kindly to your sister lepo pozdravite (svojo) sestro!
I cannot remember the man you mean ne morem se spomniti, koga mislite
he cannot remember names on si ne more zapomniti imen
don't you remember me? se me ne spomnite?
as far as I can remember kolikor se morem spomniti
he wants (begs) to be remembered to you on želi, da vam izročim njegove pozdrave, on vas lepo pozdravlja
if I remember right če se prav spominjam
not that I remember ne da bi jaz vedel
to remember oneself zavedeti se; popraviti se