Franja

tubard, e [tübar, d] adjectif, populaire tuberkulozen, jetičen; glej tuberculeux, -euse

tubéracé, e [tüberase] adjectif gomoljikast

tuberkulozen tuberculin(e) [tju:bə́:kjulin] samostalnik
medicina tuberkulin

tuberkulozen tuberculin(e) test tuberkulinski test

túdi

A) adv.

1. anche, pure:
ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no

2. anche, financo, persino:
mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci

3. (za podkrepitev trditve) proprio:
ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto

B) konj.

1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare

2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo)

tué, e [tɥe] adjectif ubit; padel (v vojni); figuré izčrpan, potrt, pobit; masculin umrli, padli (v vojni)

tué à l'ennemi padel v vojni
il y a eu trois tués dans l'accident v nesreči so bili trije mrtvi

túj (-a -e)

A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero

5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo

6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario

B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero

túkaj ici

tukaj smo! nous voici (ali voilà)!; (na pismih) en ville, E. V.

túkaj adv.

1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
kje si? Tukaj dove sei? Qui
tukaj okrog qui attorno, da queste parti

2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego

3. voj. pog. presente; comandi:
vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!

4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare

5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo

6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo

7. tukaj ... tam qui... là:
streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là

túkajšnji (-a -e) adj. di qui, del luogo, locale, nostrano:
doma je iz tukajšnjih krajev è oriundo del luogo
tukajšnje specialitete le specialità locali, nostrane

tuméfier [tümefje] verbe transitif povzročiti oteklino

se tuméfier oteči
tuméfié, e otekel, otečèn
doigts masculin pluriel tuméfiés par les engelures od ozeblin otekli prsti
le coup a tuméfié le visage udarec je povzročil oteklino na obrazi

tumescent, e [tumɛsɑ̃, t] adjectif, médecine otekajoč, otekel

organe masculin tumescent otekel organ

tumoral, e, aux [tümɔral, ro] adjectif tumorozen

tumultuōsus 3, adv. -ē (tumultus)

1. nemiren, razburkan, razburjen, razsrjen, razdražen, buren, bučen, viharen: mare H. (prim. mare tumet); pren.: vita Ci. nemirno, viharno, contio Ci. buren, Italiam longe quam speraverat tumultuosiorem reperit Vell. v precej večjem nemiru, kot se je nadejal; subst.: tumultuosissimum pugnae L. najhujši bojni metež; occ. hrupen, hrumeč, hrupeč: clamor Cu., somnus Cels., tumultuose res excepta est clamoribus L., veniunt iterum atque tertium tumultuosius Ca. fr., senatus tumultuose vocatus tumultuosius consulitur L.

2. vznemirjajoč, vznemirljiv, razburljiv, vnašajoč zmedo, povzročajoč zmedenost: nuntius L., Cu., in otio tumultuosi sunt L., litterae tumultuosiores Suet., primum ictum, qui tumultuosissimus est, facile excipere Suet.

tumultus -ūs, m (tumēre)

1. razburkanost naravnih sil in elementov = vihar, vihra, nevihta, bučanje, hrumenje, bobnenje, pok, pokanje, tresk, treskanje, grom, grmenje; pesn.: corpus mortale tumultus (groma) non tulit aetherios donisque iugalibus arsit O., tremendo Iuppiter ipse ruens tumultu H., quanto trepidet tumultu Orion H., tumultus (bučanje) maris Sen. tr., pelagi Lucan.

2. occ. vojni hrup, vojni trušč, vojna nevarnost, vojna vihra, vojna, izbruh vojne, spopad, vstaja, upor, revolt, tumúlt: in bello ac tumultu Ci., tumultus Gallicus Ci., Germanicus T., nemini expedit in Siciliā tumultum commoveri Ci., tumultum praebere L. ali movere H. ali facere S., omnia tumultu Romae implere L., conflare gladiatorum ac fugitivorum tumultum Ci., tumultum comprimere, sedare L., tumultum esse senatus decrevit L. senat je dal razglasiti, da je izbruhnila vstaja, tumultus Cinnanus N., servili tumultu C., nata in vanos tumultus gens L., cohortes tumulti (gl. opombo spodaj) causā conscripserat S.

3. metaf. hrup, trušč, hrum, hrušč, hrumenje, zmešnjava, beganje, zmeda, nemir, vrvež, razburjenje, vznemirjenje, upor, revolt, tumúlt: tumultum inicere civitati Ci. vznemiriti, initium repentini tumultus factum est ab Ambiorige C., tumultus e castris in urbem penetrat L., cum omnia terrore ac tumultu streperent L., tumultus conticescit L., per tumultum ac trepidationem agi L., tumultus verborum T.

4. vpitje, vrišč, zmeda, zmedenost, mešanje, kopičenje: sermonis Plin. jecljanje; pesn. nemir, nemirnost, zbeganost, razdraženost, razvnetost ipd.: tumultus mentis H., Lucan. dušni (duševni) nemir, zbeganost, razdraženost; prim.: pectora pulsata tumultu Petr.; stomacho tumultum ferre H. (raz)dražiti želodec, mihi bilem vestri movere tumultūs H. vaše razgrajanje, cui lapis (= marmor) curae est urbisque tumultus Tib. strah, da se ne bi zrušile hiše.

Opomba: Stlat. heterocl. gen. sg. tumultī: Acc. fr., Afr. fr., Enn. fr., Pl., Ter., S.

tuo

A) agg.

1. tvoj

2. tvoj, svoj:
adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat

B) pron. (v absolutni rabi):
eccoti il tuo na, tu imaš svoje
i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
l'ultima tua tvoje zadnje pismo
accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani

tuōno m

1. grom:
tuoni e fulmini! gromska strela!
avere una voce di tuono pren. imeti zelo močen glas, grmeti

2. ekst. grmenje (topov)

turbidus 3, adv. -ē (turba)

1. (ra)zmršen, skuštran, razkuštran: a somno coma turbida O.; occ.
a) zmotnen, môten, skaljen, kálen, (raz)burkan: aqua Ci., torrens Q., Acheron caeno turbidus V., pulvis caligine turbidus V. meglen oblak prahu, loca turbida V. mračni kraji (o podzemlju), turbidum lumen lunae Sen. tr. medla; pesn.: Hermus auro turbidus V. kalen od zlata = zlatonosen, z zlatim peskom.
b) nemiren, viharen, buren, bučen, razburkan: tempestas Pl., Ci., C., Lucr., Suet. idr., imber V., nubila Lucr., caelum Plin. iun., aequora ponti V., freta ventis turbida O., mare Sen. ph.; enalaga: auster dux inquieti turbidus Hadriae H. nemirni vladar razburkanega Jadranskega morja.

2. metaf.
a) nemiren, zmeden, zbegan, zblojen, osupel, zaprepaden, prestrašen: ex oculis se turbidus abstulit Arruns V., pectora turbidiora mari O., frons ali acies (oculi) Sen. tr. zmeden, mračen pogled, fides Gell. nejasno prepričanje; z loc.: animi T. zmešan v glavi, ves zmešan, ves zmeden.
b) razburjen, razdražen, razsrjen, razjarjen, vznemirjen, jezen, srdit, besen, hud, silen, silovit, vihrav: omni turbido motu vacare Ci., animo spem turbidus hausit inanem V., sic turbidus infit V., turbidus et clamosus altercator Q., turbidus Mezentius V., turbida Iuno Stat., aliquem lumine turbidiore notare Mart.; z notranjim obj. (adv.): mens turbidum laetatur H. se burno veseli; z abl.: turbidus irā Sil. ali z gen.: turbidus irae, ausi Sil.
c) nemiren, buren, viharen, razburkan: Enn. ap. Ci., Pl. idr., in rebus turbidis esse Ci., turbidi casūs T., tam turbido tempore N., Ci., actiones turbidissimae T., iactantibus se opinionibus inconstanter et turbide Ci., turbide et seditiose tractare exercitūs T., non turbide locutus est Gell.; subst. turbidum -ī, n nemir, nemirni (burni) časi, nemirno (burno) obdobje: Cu., Sen. ph. idr., in turbido L., si turbidissima sapienter ferebas, tranquilliora laete feras Ci. ep., quieta turbidis antehabeo T., cui compositis rebus nulla spes, omne in turbido consilium T.
d) nemiren, uporen, uporniški, puntarski, trmast, samovoljen: homo, milites, ingenium, reduxit in hiberna turbidos T., turbidissimus quisque T., civitas adhuc turbida T.

turbiné, e [-bine] adjectif ki ima obliko vrtavke, stožca, stožčast

turbō¹ -āre -āvī -ātum (turba)

I. intr. povzročiti (povzročati) nemir (zmedo, zmešnjavo), vnesti (vnašati) nemir (zmedo, zmešnjavo), delati nemir (zmedo, zmešnjavo), spraviti (spravljati) v nemir (zmedo, zmešnjavo), (z)mesti

1. act.: turbent porro quam velint Ter., equites primo impetu turbavere L., id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant itaque turbent, ut … Ci., magno turbante tumultu V. v veliki zmešnjavi, turbantibus copiis Fl.; z notranjim ali splošnim obj.: quas mihi filius turbas turbet Pl., quantas res turbo Pl., quae meus filius turbavit Pl., ne quid ille turbet, vide Ci. ep., Aristoteles multa turbat Ci. veliko zmeče na kup, veliko zmeša (v svojem razlaganju); pass.: quae turbata erant Cu. povzročena zmeda (zmešnjava); refl.: cum mare turbaret Varr. je bilo nemirno, je bilo razburkano; prim. pesn.: septemgemini turbant ostia Nili V. so nemirna; pren. (o političnem vznemirjanju) snovati (naklepati, spodbujati) nemire, organizirati ((za)netiti, (za)sejati) upor, pozvati (pozivati) k uporu (vstaji), napelj(ev)ati k uporu, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (z)buniti se ipd.: Macer haud dubie turbans T., si civitas turbet T.

2. pass. impers.: totis turbatur castris V. je zmeda, turbatum est domi Ter. je zmešnjava, si in Hispania turbatum esset Ci. ko bi bili izbruhnili nemiri, totis turbatur agris L. vsa poljana vrvi (gomazi) od sovražnikov. —

II. trans.

1. spraviti (spravljati) koga, kaj v nered, (z)mesti, spraviti (spravljati) v gibanje; (o laseh) (z)mršiti, (s)kuštrati, razmršiti, razkuštrati, razkuzmáti (razkúzmati): frondes, folia V., ceram Q. poškoditi vosek pečata (= pečat), uvae recentes alvum turbant Plin. povzroča prebavne motnje, povzroča bolečine v trebuhu, hedera mentem turbat Plin. zamegli um, turbato vehementius vultu Petr. ko se mu je obraz strastno zategnil (skremžil), turbare capillos O. ali comas Q. (naspr. componere comas); pesn. z gr. acc.: turbata capillos O.; occ.
a) vzburkati (vzburkavati), burkati, razburkati (razburkavati), (raz)vihariti, zbroditi, (s)kaliti: hibernum mare H., aequora ventis Lucr., aëra et aequor turbat (sc. ventus) O., mare trabibus V., mare ventorum vi agitari atque turbari Ci., mare turbatum O.
b) (s)kaliti, (z)motniti, (s)temniti, (z)broditi, (z)burkati, razburkati (razburkavati): fontem O., aper turbavit vadum Ph., aquas lacrimis O., lacūs pedibusque manuque O., flumen imbre turbatum O., aqua limo turbata H.
c) množico živih bitij spraviti (spravljati) v nered, (z)mesti, povzročiti (povzročati) zmešnjavo, vnesti (vnašati) zmedo, (pre)plašiti, (pre)strašiti: cycnos, apros latratu V.; poseb. kot voj. t.t.: aciem, ordines L., viros, cuneos, globum T.

2. metaf. (z)motiti, (s)kaliti, (po)rušiti (mir), rušiti red: festa, convivia O., auspicia, contiones, comitia L., ne qua facies omina turbet V., spem pacis L. (z)manjšati, pax turbata L., non modo illa permiscuit, sed etiam delectum atque ordinem turbavit Ci., turbare omnem ordinem consilii Ci., statum (obstanek) civitatis L. rušiti, spodkopavati, foedera per artes V. (s)krhati; occ.
a) svoje imetje spraviti (spravljati) v nered, zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, obubožati, propasti, na kant priti, imetje komu propasti, izgubiti imetje (premoženje): rem ali censum Iuv., Petr.; abs.: omnibus in rebus turbarat Cael. in Ci. ep.
b) vznemiriti (vznemirjati), osup(n)iti, zaprepastiti (zaprepaščati), navda(ja)ti z začudenjem (osuplostjo), (pre)strašiti, presenetiti (presenečati), iznenaditi (iznenajati, iznenadovati), vnesti (vnašati) kam nemir (zmedo), (z)mesti: animos V., Cu., mentem Cu., omnes Auct. b. Alx., te quoque turbatum (zaprepaden) memorant fugisse, Boote O., ora turbata V. ki se mu pozna, da je osupel, aliud (drug dogodek) turbat pectora V.; v pass. pogosto z abl. ali (pesn.) z gr. acc.: omina turbata est O., turbatus novi imagine facti O., turbatus pectora bello V., mentem turbata dolore V.
c) (s)plašiti, preplašiti: quadrupedes monstri metu turbantur O. se splašijo, aliorum turbati equi Cu. — Od tod adv. pt. pr. turbanter viharno, burno: Arn.; adj. pt. pf. turbātus 3, adv. -ē

1. nemiren, razburkan, vzburkan, viharen, divji (naspr. tranquillus, placidus): mare L., Plin. iun. idr., turbata procellis freta V., mare ali caelum turbatius Suet.

2. metaf.
a) nemiren, vznemirjen, razburjen, zmeden, zbegan, osupel, zaprepaden: vultus Plin. (naspr. hilarus), populi voluntates turbatae Ci., oculis ac mente turbatus L., non est ullius affectūs facies turbatior Sen. ph., turbatus animi (loc.) Sil., aguntur omnia raptim atque turbate C. v neredu (zmedi, zmešnjavi).
b) pesn. ogorčen, razsrjen, razjarjen, srdit, jezen: turbatae Palladis arma V.

Opomba: Star. fut. II pass. turbassitur: Vetus lex ap. Ci.

turbulent, e [-lɑ̃, t] adjectif živahen, razposajen; vieilli viharen, buren, besneč

élèves masculin pluriel turbulents nemirni, hrupni, razposajeni učenci