Franja

pin¹ [pin]
bucika, igla, zaponka
tehnično količ, klinček, moznik, žebljiček, zatič, zagozda; šilo, osnik, lunek; strelica, kazalec (kompasa), krak (šestila); vijak pri violini
figurativno malenkost, mrvica; kuhinjski valjar
množina, pogovorno noge
šport kegelj

to be weak on one's pins imeti šibke noge
not to care a pin ne jemati v mar, ne upoštevati
there's no pin to choose between them nobene razlike ni med njima, podobna sta si kot jajce jajcu
to knock s.o. off his pins podreti koga na tla
in a merry pin vesel, razpoložen
on a merry pin okajen, opit
you might have heard a pin fall lahko bi bil slišal iglo pasti na tla
as neat as a new pin kakor iz škatlice
pins and needles mravljinci
on pins and needles kakor na trnih
pogovorno on one's pins na nogah, čil in zdrav
clothes-pin kljukica za perilo
drawing-pin risalni žebljiček
hair-pin lasna igla
nine pin kegelj
rolling pin kuhinjski valjar
safety-pin varnostna zaponka
tie-pin kravatna igla

pinch² [pinč]

1. prehodni glagol
ščipati, uščipniti; stisniti, stiskati
figurativno utesniti, tlačiti, omejiti
figurativno ščipati (mraz), osmoditi (slana), mučiti (žeja, lakota); iztisniti denar od koga
sleng ukrasti
sleng zapreti, aretirati
britanska angleščina priganjati konja

2. neprehodni glagol
tiščati (čevelj, dolg itd.)
figurativno biti v stiski, mučiti, boleti; skopariti
sleng krasti

to pinch off odščipniti (vršičke)
to be pinched for time (money) biti v časovni (denarni) stiski
to be pinched biti v stiski, biti na tesnem (for, in, of)
pinched circumstances omejene razmere
to be pinched with cold biti premražen, pomodreti od mraza
to be pinched with hunger biti izstradan
to be pinched with poverty biti zelo siromašen
a pinched face shiran obraz
to pinch and scrape komaj izhajati, stiskati, trpeti pomanjkanje, ničesar si ne privoščiti
to pinch s.o. in (on, for) držati koga na kratko
that is where the shoe pinches tam čevelj žuli

pinchar zbosti, razdražiti; žaliti

no pinchar ni cortar ne biti ne krop ne voda
pincharse zbosti se

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.

pīnsō¹ (pīsō: Ca., Plin. ) -ere, pīnsī in pīnsuī, pīnsum, pīnsitum in pīstum, pīsum (indoev. kor. *pei̯s- tolči, teptati; prim. skr. pináṣṭi (on) tolče, pha, melje piṣṭá- moka, gr. πτίσσω pham, drobim, luščim, tolčem, πτίσμα, πτισάνη oluščen ječmen, πτίσις, πτισμός tolčenje, phanje, luščenje, sl. phati, češko pĕchovati, sl. pšeno, pšenica, pesto, lit. paisýti otepati ječmenovo zrnje, mlatiti, pìsti = coire cum femina spolno občevati, piestà = poljsko piasta tolkač, stopa, rusko pést lesen možnar, tolkač, češko píst bat, tolkač, let. pìesta, piests lesen možnar, pàisît treti lan) (s)phati, (s)tolči, (z)drobiti: paullulam pilam ubi triticum pinsat Ca., promendum hieme (sc. far), cum interim neque malis molui neque palatis pinsui Pomp., et id (sc. rudus) non minus pinsum absolutum crassitudine sit dodrantis Vitr., idque (sc. rudus) pistum absolutum ne minus pede sit crassum Vitr., tribus heminis vini triens pinsiti alii permiscetur Col., Varro quae (sc. cepa) sale et aceto pista est arefactaque, vermiculis non infestari auctor est Plin., Etruria spicam farris tosti pisente pilo praeferrato fistula serrata et stella intus denticulata, ut, si intenti pisant, concidantur grana ferrumque frangatur Plin., pistum a pinsendo pro molitum antiqui frequentius usurpabant, quam nunc nos dicimus P. F.; pren.: pinsunt terram genibus Enn., aliquem flagro pinsere Pl. (pre)bičati, quem nulla ciconia pinsit Pers. = ki se mu ne moreš rogati, ki ga ne moreš zasmehovati.

Opomba: Impf. pinsibant: Enn. ap. Varr.

pintado pisan, mnogobarven; pik; čast, prižast

el más pintado (fam) najpametnejši
papel pintado tapetni papir
eso viene (como) pintado to pride kot poklicano
no poder ver a uno ni pintado ne moči koga prenašati
que ni pintado lep, izvrsten, odličen
¡pintado! sveže pobarvano!

pintar (po)slikati; upodobiti, predstaviti; popleskati; opis(ov)ati; ameriška španščina prilizovati se; pobarvati se, rdečiti se; pomeniti; bahati se

pintar al oleo, al pastel slikati v olju, pastelu
sin pintar nelakiran
si nos pinta mal v najslabšem primeru
pintarse (la cara) šminkati se
para eso se pinta solo v tem je on pravi mojster
no pintar nada nič ne pomeniti

pintura ženski spol slikarstvo; slika; barva za slikanje, lak; šminka

pintura de (ali a la) acuarela akvarelno slikanje
a la pintura aguada akvarel
pintura de aguazo gvaš
pintura al encausto jedkanje
pintura al fresco slikanje fresk, stensko slikanje
pintura de mosaico mozaik
pintura al temple tempera slikanje
pintura de vidrio, pintura sobre cristal slikanje na steklo
no poder ver a alg. ni en pintura koga še na sliki ne trpeti
es una pintura lepa je kot kip
pinturas pl oljnate barve
galeria de pinturas galerija slik

piōvere^*

A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež

B) v. intr.

1. pren. deževati; pasti, padati:
piovere dal cielo pren. pasti z neba

2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
da dove sei piovuto? odkod si se vzel?

piper [pipe] verbe transitif loviti (ptice) z vabilno piščalko; ponarediti (karte, kocke); familier zmakniti, suniti, ukrasti; verbe intransitif, populaire kaditi pipo

ne pas piper (mot) (populaire) nobenega glasu ne dati od sebe, molčati; populaire ne moči trpeti

piqué, e [pike] adjectif črviv, najeden od črvov; plesniv, kisel (vino) preslaninjen; figuré razdražen, jezen, pikiran, užaljen; sešit (knjiga); musique staccato; familier čudaški; prismojen

du veau piqué preslaninjena teletina
pas piqué des vers des hannetons (familier) ne od muh, ne kar tako

pīrāta -ae, m (tuj. πειρατής) morski ropar, gusar, pirat (čisto lat. praedo maritimus): Varr., S., Cu., Asc., Mel., Lucan., Iuv., Q., Ps.-Q., Plin., Suet., Gell., P. F., Fl., Char., S., Macr., Prisc. idr., qui in foro populi Romani pirata nefarius reperiatur? Ci., classis pulcherrima … piratarum manibus incensa est Ci., piratarum enim melior fides quam senatus Ci., ne sub ictu superstantium rupibus piratarum essent L., piratae simul terras et maria latrocinantes Sen. rh., ad colligandos piratas ac maria pacanda Sen. ph., tum pirata freto pavidus natat Sen. tr., ille tremor Ponti saevique repertor Hydaspis et piratarum scopulus Petr., quam (sc. Theonoen) ludentem a mari piratae rapuerunt Hyg., piratarum navibus cum exuisset vestem Vell.

pīrāticus 3 (gr. πειρατικός) morskoroparski, gusarski, piratski: T., Plin. idr., cum piratico bello … classibus praeessem Varr., piraticus myoparo Ci., navigia S. fr., mare infestum … navibus piraticis L., scelera Vell., lembi Cu., nihil in illa (sc. archipiratae filia) deprehendi poterat piraticum Sen. rh., terrores, statio Plin., carcer Ps.-Q., rabies Fl., ne … victis cedat piratica laurea Gallis Lucan.; subst. pīrātica -ae, f gusarstvo, gusarjenje: „piraticam“ quoque ut „musicam“ et „fabricam“ dici adhuc dubitabant mei praeceptores Q., piraticam facere ukvarjati se z gusarstvom (piratstvom), gusariti, biti gusar (pirat): Icti., Ci., Hyg. = piraticam exercere Plin., Val. Max., Iust., Serv.

pis² [pi] adverbe, adjectif hujše, slabše

le pis najhujše, najslabše
au pis aller v naislabšem primeru
de mal en pis, de pis en pis vedno slabše, hujše
qui pis est kar je še slabše
tant pis tem slabše; škoda, ne da se ničnapraviti
tant pis pour vous škoda, toda krivda je vaša
dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom
faire du pis qu'on peut napraviti kar se le da najslabše
prendre, mertre les choses au pis biti pripravljen na najhujše

pisati¹ (pišem) napisati

1. schreiben (na/v kaj aufschreiben, po nareku nachschreiben, pravilno rechtschreiben, skupaj zusammenschreiben, z malo začetnico kleinschreiben, z veliko začetnico großschreiben, na pisalni stroj [maschineschreiben] Maschine schreiben)
znati pisati schreibkundig sein
ne znati pisati schreibunkundig sein
pisati s čopičem pinseln
pisati z razmikom sperren
pisati s ponarejeno pisavo die Schrift verstellen
pisati zapisnik (etwas) protokollieren, das Protokoll führen
na dolgo in široko pisati o čem sich verbreiten über
pisati si korrenspondieren, einander schreiben
človek, ki ogromno/hitro piše der Schnellschreiber
ki se mu ne ljubi pisati schreibfaul

2. (javiti se) s počitnic itd.: von sich hören lassen

3.
figurativno reci in piši sage und schreibe
figurativno to me lahko nekam piše das kann mir den Buckel runterutschen
oni me lahko nekam pišejo die können mich gern haben!

písati pîšēm, píši, pîsāh -āše, pīsān -a
1. pisati: pisati pismo, zadatak, račun, knjiga; pisati olovkom, perom, kredom, pisaćom mašinom, pisaćim strojem; lijepo, pogrešno, pravilno pisati; pisati po diktatu; novine opširno pišu o poplavi u Srijemu; krvlju pisati svoja prava s krvjo, z orožjem pisati svoje pravice; lijepa je kao pisana lepa je kot namalana; ovako piše u knjizi sudbine; pisati nekome nešto u zaslugu šteti komu kaj za zasluge; pisati nekome nešto u grijeh, u greh; piše mu na čelu, u očima na čelu mu piše, iz oči mu berem; slabo, crno, zlo mu se piše slabo se mu piše, nič dobrega ga ne čaka
2. slikati: pisati ikone

písati to write; (beležiti) to take down, to make a note (of), to make notes, to note down, to set down; (črkovati) to spell

písati po nareku to write from dictation
napačno písati besedo to misspell a word
písati čistopis to make a fair (ali clean, final) copy
písati koncept to write out a rough draft (ali copy)
písati čitljivo (nečitljivo) to write legibly (illegibly)
písati knjige to write books, to be an author
ona lepo piše she writes a nice (ali good, bold) hand
on grdo, nečitljivo piše he writes a cramped (ali niggling) hand
písati note to copy out music
písati na stroj to typewrite, to type
še enkrat, ponovno písati to rewrite
pravilno písati besedo to spell a word correctly
kako se piše ta beseda? how do you spell this word?
ta beseda se piše z -i- this word is spelt with an -i-
slabó písati to write badly, to scrawl
on ne piše, ampak čečka he writes an awful scrawl
písati pismo s črnilom to pen a letter
písati beležko s svinčnikom to jot down a note in pencil, to pencil a note
kako se pišete? what is your name?
kako pišete svoje ime? how do you spell your name?
pisal se je Brown kot ti he was surnamed Brown like you
obsežno, podrobno písati to write extensively, in detail
písati o slovstvu to write on literature
písati v običajni pisavi to write longhand
písati stenografsko to write shorthand
ne zna ne písati ne brati he is illiterate (ali analphabetic)
piši mi par vrstic (ob priložnosti)! drop me a line (occasionally)!
že dva tedna mi ni pisal I haven't heard from him for a fortnight (že pet tednov these five weeks)
písati komu v dobro to put down to someone's credit
dal mi je, reci in piši, 8 tolarjev he gave me precisely 8 tolars
piši me v uho! (žargon) go and fly a kite!, let me alone!, leave me in peace!

písati escribir

pisati po nareku escribir al dictado
pisati z roko (s strojem, s tinto, s kredo, z nalivnim peresom) escribir a mano (a máquina, con tinta, con tiza, con estilográfica)
pisati s svinčnikom escribir a (ali con) lápiz
pisati na tablo escribir en la pizarra
(ne)pravilno pisati escribir con (sin) ortografía
pisati nečitljivo (tekoče, francosko) escribir con letra ilegible (de corrida, en francés)
pisati na čisto (čistopis) escribir (ali poner) en limpio
lepo pisati (pisava) tener buena letra, (stil) ser un buen escritor
slabo pisati (pisava) tener mala letra, (stil) escribir mal
pisati note (glas) escribir música
kako se to piše? ¿cómo se escribe esto?
še enkrat pisati escribir de nuevo, volver a escribir
pisati si (dopisovati si) mantener correspondencia (s kom con alg), fam cartearse con alg
to si piši za uho! fam ¡date por advertido!, ¡tenlo por dicho!

pisáva escritura f ; letra f

(ne)čitljiva pisava letra (i)legible
imeti lepo pisavo tener buena letra

pískati (-am) | pískniti (-em) imperf., perf.

1. zufolare, suonare il piffero

2. fischiare:
lokomotiva piska la locomotiva fischia
šport. piskati osebno napako fischiare un fallo personale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(s čim) tenko piskati stentare, tribolare, vivacchiare
bil je hud, da je kar piskal era fuori di sé dalla rabbia, sbuffava di rabbia
da mi ne piskneš o tem e non fiatare!