Franja

omótica dizziness; giddiness; dizzy spell

dobiti omótico to become dizzy (ali giddy) (zaradi, od with)

omótičen (-čna -o) adj.

1. stordito, vertiginoso; ekst. da capogiro:
šport. omotičen od nasprotnikovih udarcev groggy

2. inebriante (profumo)

omphacium -iī, n (gr. ὀμφάκιον) olje ali sok iz nezrelih oliv ali vinskih jagod, nekakšen podbíranec: Plin.; od tod omphacomel -mellis, n sirup iz soka nezrelih oliv ali vinskih jagod: Plin. Val.

omphalos -ī, m (gr. ὀμφαλός) popek, od tod meton. središče, čisto lat. umbilicus: Aus.

on¹ [ɔn] predlog

1.
na (on earth, on the radio)

2. figurativno
na (based on facts ki temelji na dejstvih, on demand na zahtevo, to borrow on jewels izposoditi si denar na nakit, a duty on silk carina na svilo, interest on one's capital obresti na kapital)

3.
(ki si sledi) za (loss on loss izguba za izgubo)

4.
(zaposlen) pri, v (to be on a committee, jury, the general staff biti v komisiji, v poroti, pri generalštabu)

5.
(stanje) v, na (on duty v službi, dežuren, on fire v ognju, gori, on strike v stavki, on leave na dopustu, on sale na prodaj)

6.
(namerjen) na, proti (an attack on s.o. napad na koga, a joke on me šala na moj račun, the strain tells on him napor ga zdeluje)

7.
(predmet, tema) o (a lecture on s.th. predavanje o čem, to talk on a subject govoriti o nekem predmetu)

8.
(časovno za en dan) v, na; po, ob (on Sunday v nedeljo, on April 1 prvega aprila; on his arrival ob njegovem prihodu, on being asked ko so me vprašali)

9.

Razno:

that is a new one on me to je zame novo, za to še nisem slišal
she is all day on me ves dan me gnjavi
on an average povprečno
away on business službeno odsoten
on the contrary nasprotno
on edge ko na trnju, nervozen
on foot peš
on hand pri roki, na zalogi
on one's own samostojen, neodvisen
on the instant takoj
to live on air živeti od zraka
on pain of death pod smrtno kaznijo
on principle načelno
on purpose namenoma
on receipt po prejemu
on a sudden nenadoma
on time točno
on the whole v glavnem
on my word na mojo častno besedo
have you a match on you? imaš kakšno vžigalico pri sebi?
ameriško, pogovorno to have nothing on s.o. ne imeti nič proti komu

on² [ɔn] prislov

1.
(tudi v zvezi z glagoli) na (to have a coat on biti oblečen v plašč, imeti plašč na sebi; to screw on priviti na kaj)

2.
(tudi v zvezi z glagoli) naprej, dalje (to talk on naprej govoriti; and so on in tako dalje)

3.

Razno:

on and on kar naprej
on and off tu in tam, včasih
from today on od danes naprej
the brakes are on zavore so pritegnjene
on with the show! naprej s programom!
to be on biti prižgan (luč, radio), odprt (voda), na programu (igra), v teku (borba)
ameriško, sleng to be on to spoznati koga ali kaj do dna, dobro poznati
to go on nadaljevati
sleng a bit on okajen
to get on in years starati se
to put on one's clothes (shoes, hat) obleči se (obuti se, pokriti se)

once¹ [wans] prislov
enkrat, nekoč, svojčas

once and again, once or twice od časa do časa, ponovno
once again, once more še enkrat
once a day enkrat na dan
once (and) for all enkrat za vselej
pogovorno once in a blue moon zelo redko
once bit twice shy kdor se enkrat opeče, ne bo več poskušal; izkušnja te nauči previdnosti
not once niti enkrat, nikoli
once (upon a time) nekoč
once in a while (ali way) tu in tam, včasih, redko
once and away enkrat za vselej; včasih
all at once nenadoma, istočasno
at once takoj
more than once večkrat

once³ [wans] samostalnik
enkratnost

every once in a while od časa do časa
for once izjemno, vsaj enkrat
once is no custom enkrat ni nobenkrat

Onchēstus -ī (Ὀγχηστός) Onhést

1. m reka v Tesaliji: L.

2. f mesto v Bojotiji z Neptunovim svetiščem; od tod adj. Onchēstius 3 onhést(ij)ski, iz Onhésta: O.

ondód there

od ondód from there, thence, from that place

onem|eti [é] (-im) stumm werden; (obnemeti) (jäh) verstummen (od strahu vor Schreck)
onemel je es hat ihm die Rede verschlagen

oneméti to become speechless; to grow dumb

oneméti od groze to be struck dumb with terror; gramatika to become silent, to disappear

oneméti devenir muet, se taire , figurativno rester sans voix

onemel sem j'en restai stupéfait (ali familiarno baba)
onemeti od strahu, od začudenja rester muet de peur, d'étonnement

oneméti enmudecer ; (molčati) callar(se)

onemel je od strahu enmudeció de espanto

onemôči s'exténuer, perdre ses forces, devenir débile

onemoči od utrujenosti tomber de fatigue
onemoči pod težo succomber sous le poids

onemog|el [ó] (-la, -lo) geschwächt, schwach (od starosti altersschwach), ermattet, od naporov: erschöpft

onerō -āre -āvī -ātum (onus)

1. obremeniti (obremenjevati), obtežiti (obteževati), otovoriti (otovarjati), naložiti (nalagati), obložiti (oblagati), nakladati komu kaj, kaj na kaj: iumenta S., plaustra Cu., aselli costas pomis V., commeatu, stipendio, armis naves onerat S., tauri cervix oneratur aratro O., o. manum iaculis V. oborožiti, ventrem S. prenapolniti želodec, prenajesti se, onerari epulis O. ali vino et epulis o. S. prenapolniti (prenapolnjevati) se z jedjo (z vinom in jedjo) = prenajesti se, prenajesti in prenapiti se, cibus onerat (sc. ventrem) Plin. jed povzroča želodčne težave; s spremenjenim skladom: o. vina cadis V. (na)polniti vrče z vinom, Cereris dona canistris V. nakopičiti (zbrati) v košaricah; oneravi vinum, lardum (sc. navi) Petr. naložil sem vino, slanino na ladjo; occ. obtežiti (obteževati) = pokri(va)ti: membra sepulchro V., ossa terrae agere V., mensam dapibus V. obložiti, humerum pallio Ter. plašč dati čez ramena, ogrniti si plašč čez ramena.

2. metaf.
a) preobložiti (preoblagati), preobkladati, obsuti (obsipati), naložiti (nalagati) komu obilo česa: aliquem pugnis Pl., iniuriā Ter., omnibus contumeliis eum onerasti Ci., o. aliquem promissis L., S., aliquem laudibus L. prehvaliti; occ. α) obtožiti (obtoževati): audentius iam onerat Seianum T. β) dražiti: saevitiam eius T.
b) (ob)težiti koga = nadlegovati, zabavljati čez koga, kaj, težiti komu, biti komu v nadlego: iudicem argumentis Ci., aethera votis V., verba lassas onerantia aures H., plebei scitum, quo oneratus magis sum quam honoratus L. ki mi je prinesel več nadlege kot časti, o. aliquem mendaciis Ci. dobro (hudo) nalagati koga, probe oneratus Pl. hudo prevaran (ukanjen).
c) otežiti (otežavati), (po)slabšati, večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati): dolorem Cu., inopiam L., onerat dictis atque aggerat iras V., (sc. delectum) suāpte naturā gravem onerabant ministri avaritiā T., onerabat paventium curas ordo Mutinensis T. je pomnoževal, filia patris onerat pericula T. — Od tod adj. pt. pf. onerātus 3 (kakor plenus z gen.): frugum et floris Liberi Pac. ap. Non.

oneself [wʌnsélf] zaimek
sam sebe, sebi, se

to be oneself again zopet se dobro počutiti
to be oneself biti naraven, vesti se prirodno
to come to oneself priti k sebi
of oneself sam od sebe

ongle [ɔ̃gl] masculin noht; zoologie krempelj, kopito, parkelj

ongles soignés negovani nohti
jusqu'au bout des ongles od glave do nog, skoz in skoz
ongles en deuil črni nohti
vernis masculin à ongles lak za nohte
donner à quelqu'un sur les ongles (figuré) komu jih po prstih dati, kaznovati ga
avoir les ongles crochus (figuré) biti lakomen na denar, biti grabežljiv
faire ses ongles porezati, opiliti, očistiti si nohte
rogner, couper les ongles à quelqu'un (figuré) komu zmanjšati dobiček, oblast; pristriči komu krila
payer rubis sur l'ongle plačati vse do zadnjega dinarja
savoir sur l'ongle na prstih znati našteti, znanje v mezincu imeti

onkraj¹ [ó] drüben, jenseits, am anderen Ufer
od onkraj von drüben, herüber