Franja

Zadetki iskanja

  • bolniški pridevnik
    1. (o bolniku) ▸ beteg
    bolniška odsotnost ▸ betegállomány
    bolniški izostanekkontrastivno zanimivo betegség miatti távollét
    Povezane iztočnice: bolniški dopust, bolniški list, bolniško nadomestilo

    2. (o bolnišnici) ▸ beteg, ápoló
    bolniška postelja ▸ betegágy
    bolniška soba ▸ betegszoba
    bolniška sestra ▸ ápolónő, nővér
    bolniško osebje ▸ ápoló személyzet
    Junija ga je zadela srčna kap in ga priklenila na bolniško posteljo. ▸ Júniusban szívinfarktusa volt, ami a betegágyhoz kötötte.
    V bolniško sobo je vstopila medicinska sestra. ▸ A betegszobába belépett az ápolónő.
  • bolnišnica samostalnik
    (zdravstvena ustanova) ▸ kórház
    prepeljati v bolnišnico ▸ kórházba szállít
    odpeljati v bolnišnico ▸ kórházba visz
    zdraviti se v bolnišnici ▸ kórházban gyógyul
    zdravljenje v bolnišnici ▸ kórházi kezelés
    bivanje v bolnišnici ▸ kórházi tartózkodás
    bolnik v bolnišnici ▸ kórházi beteg
    oddelek v bolnišnici ▸ kórházi osztály
    pregled v bolnišnici ▸ kórházi vizsgálat
    obisk v bolnišnici ▸ kórházi látogatás
    otroška bolnišnica ▸ gyermekkórház
    univerzitetna bolnišnica ▸ egyetemi kórház
    vojaška bolnišnica ▸ katonai kórház
    podariti bolnišnici ▸ kórháznak adományoz
    direktor bolnišnice ▸ kórházigazgató
    osebje bolnišnice ▸ kórházi személyzet
    zapustiti bolnišnico ▸ elhagyja a kórházat
    napotnica za bolnišnico ▸ kórházi beutaló
    odpustiti koga iz bolnišnice ▸ kiengedik a kórházból
    Povezane iztočnice: bolnišnica za duševne bolezni, bolnišnica za duševne bolnike, bolnišnica za ginekologijo in porodništvo, partizanska bolnišnica, psihiatrična bolnišnica, poljska bolnišnica
  • bolnišnica za duševne bolnike stalna zveza
    (nekdanje ime za psihiatrično bolnišnico) ▸ elmegyógyintézet, tébolyda
    Zdravniki ji postavijo diagnozo shizofrenije in jo zaprejo v bolnišnico za duševne bolnike. ▸ Az orvosok skizofréniát állapítanak meg nála, és bezárják a tébolydába.
    Sopomenke: bolnišnica za duševne bolezni, psihiatrična bolnišnica
  • bolōnae -ārum (iz βόλος in ὠνεῖσϑαι)

    1. masc. veletrgovci z ribami, ki pokupijo ves ribji ulov in ga nato prodajajo: Arn.

    2. fem. trgovanje z ribami na debelo: Don.
  • bolšča|ti (-im) glotzen; stieren
    v koga/kaj jemanden/ etwas anglotzen/anstieren
    bolšča predse Löcher in die Luft gucken/starren
  • bombance [bɔ̃bɑ̃s] féminin, familier gostija

    faire bombance gostiti se, zelo dobro in obilno jesti
  • bombírati (-am) perf., imperf. teh. bombare; bombarsi:
    bombirati pločevino bombare la lamiera
    konzerva bombira la (conserva in) scatola si bomba
  • Bombomachidēs (Bumbomachidēs) -ae, m (Βομβομαχίδης iz βόμβος in μάχομαι) Bombomahid, Bumbomahid, „Šumoborec“ (= ki se bori s šumom, hrupom), šaljivo ime vojaka: Pl.
  • bon [bɔ̃] masculin dobro, dobrina; korist, ugodnost; commerce bon, nakaznica, obveznica; začasen denar, zadolžnica; denarno potrdilo

    bon de commande naročilnica
    bon d'essence bon za bencin
    bon de livraison dobavnica, dostavnica
    bon de pain krušna nakaznica
    bon au porteur nakaznica, ki se glasi na prinašalca
    bon du Trésor državna obveznica
    il y a du bon et du mauvais chez lui on ima svoje dobre in slabe strani
    (populaire) y a du bon položaj je odličen, vse gre dobro
  • bonaccia f

    1. popolnoma mirno morje ob brezvetrju, brezvetrje, bonaca:
    mare in bonaccia morje v bonaci

    2. pren. mir
  • Bona dea, pesn. Bona dīva Dobra boginja, staroitalska boginja rodovitnosti in rasti, katero so rim. ženske častile kot zaščitnico čistosti. Njen praznik so obhajale dvakrat v letu: 1. maja, zlasti pa v začetku decembra, ko so v hiši najvišjega oblastnika v navzočnosti Vestalk boginjo prosile za blaginjo in srečo rim. ljudstva; moškim nedostopni kraj, kjer so obhajale to bogoslužje, se je imenoval opertum: Ci., Iuv. idr., sacrae Bonae maribus non adeunda deae Tib., fugat e templis oculos Bona diva virorum O., Bonae in aede deae O.
  • bond1 [bɔnd] samostalnik
    vez; okovi; dolžnost, obveznost; zadolžnica; zastavnica; prvovrsten pisemski papir; državno varstvo nad še neocarinjenim blagom

    out of bond ocarinjen
    in bond še neocarinjen
    his word is as good as his bond mož beseda je
  • bondad ženski spol dobrota, dobrosrčnost, poštenost

    tenga V. la bondad de bodite tako dobri in ...
  • bone1 [boun] samostalnik
    kost, srt, koščica
    množina okostje
    pogovorno, množina kocke, kockanje; kastanjete
    sleng študent, ki počasi študira
    ameriško, sleng dolar

    a bag of bones kost in koža, suh ko trlica
    bred in the bone prirojen, v krvi
    to cast (in) a bone between povzročati nesoglasje, ščuvati
    chilled to the bone popolnoma premražen
    bone of contention kamen spotike
    to cut to the bone do skrajnosti omejiti
    devil's bones kocke
    to feel in one's bones slutiti, biti prepričan
    funny (ali crazy) bone za udarec občutljivo mesto na komolcu
    to go down on one's bones na kolenih prositi za odpuščanje
    to make no bones about (ali of) ne delati težav zaradi, odkrito priznati
    to make old bones doseči visoko starost
    to have a bone to pick with s.o. imeti s kom račune; ošteti koga
    to have no bones about ne se pomišljati
    hard words break no bones strogost ne škoduje, beseda ni konj
    to have a bone in one's arm (ali leg) biti na smrt utrujen
    to have a bone in one's throat ne moči spregovoriti
    to keep the bones green biti dobrega zdravja
    the nearer the bone the sweeter the flesh (ali meat) na koncu je jed najslajša
    to the bone maksimalno (zreducirati)
  • boniloquium -iī, n (bonus in loquī) lepe (sladke, laskave) besede: Cass.
  • bonitās -ātis, f (bonus)

    1. (v materialnem pogledu o stvareh) dobrina, dobrota, izvrstnost: Plin., Q., Icti., agrorum Ci., C., agri et oppidi, praediorum Ci., terrae Lucr., aquae Ph.

    2. pren. (v duhovnem in nravstvenem pogledu o osebah) srčna dobrota, dobrodušnost, blagost, blagosrčnost, prisrčna dobrohotnost, radodarnost, poštenost, vrlost (naspr. fraus, malitia): O., T. idr., bonitas et beneficentia, bonitas vestra et misericordia Ci., eius bonitas multos locupletavit Ci., Attici bonitas, baturalis bonitas N., bonitas tua Plin. iun. (o cesarju) tvoja milost; per mei te erga bonitatem patris Pl., non sine divina bonitate erga homines Ci., bonitas in suos Ci.; occ. (o stvareh, poseb. o abstr.) naturae bonitas, b. ingenii Ci. prirojena sposobnost (nadarjenost), b. et aequitas causae Ci. pravičnost stvari, pravična stvar, b. verborum Ci.
  • bonnet1 [bɔ́nit] samostalnik
    klobuk, čepica, pokrivalo; pokrov (avto)
    sleng pomagač, sokrivec

    to have a bee in one's bonnet biti nekoliko čudaški, imeti fiksno idejo
    to fill s.o.'s bonnet zavzemati mesto drugega, biti mu enakovreden
    to vail the bonnet spoštljivo se odkriti
  • bonnet [bɔnɛ] masculin čepica, kapa; vsak od žepov modrčka

    bonnet d'âne oslovska kapa iz papirja (za lene učence)
    bonnet de bain čepica za kopanje
    bonnet de nuit nočna čepica
    bonnet à poils, de fourrure kučma, krznena čepica
    bonnet phrygien rdeča kapica revolucionarjev (1789)
    gros bonnet (figuré) vplivna oseba, visoka, velika živina
    deux têtes sous un bonnet dve glavi istih mnenj
    avoir la tête prés du bonnet hitro vzkipeti, biti nagle jeze
    consulter son bonnet (figuré) nekaj prespati
    jeter son bonnet pardessus les moulins ne se zmeniti za mnenje ljudi, požvižgati se (o lahkoživi ženski)
    opiner du bonnet k vsemu da reči
    parler à son bonnet sam s seboj govoriti
    prendre quelque chose sous son bonnet prevzeti odgovornost za kaj, napraviti kaj na lastno odgovornost
    c'est blanc bonnet et bonnet blanc to je eno in isto
  • bonté [bɔ̃te] féminin dobrota, dobrotljivost; prijaznost

    avec bonté dobrohotno, prijazno
    bonté du cœur srčna dobrota
    ayez la bonté de ... bodite tako dobri in ...
    bonté divine! bonté du ciel! sveta nebesa!
  • book1 [buk] samostalnik
    knjiga, zvezek, libreto; 6 osnovnih vzetkov pri whistu; blok vstopnic, znamk; čekovna knjižica

    the Book Sveto pismo
    to be at one's books študirati
    to be in s.o.'s good (bad, black) books biti pri kom dobro (slabo) zapisan
    to bring to book zasluženo kaznovati
    to be deep in s.o.'s books biti komu veliko dolžan
    by (the) book točno, natanko
    it doesn't suit my book to mi hodi narobe
    to get into s.o.'s books zadolžiti se pri kom
    to keep books knjižiti
    to kiss the Book poljubiti Sveto pismo pri prisegi
    to know off book znati na pamet
    to know s.th. like a book dobro kaj poznati
    to take a leaf out of another's book slediti zgledu drugega, oponašati ga
    to take one's name off the books izstopiti iz članstva
    a man of the book učenjak
    to read s.o. like a book dobro koga razumeti, dodobra ga poznati
    to swear on the Book prisegati na Sveto pismo
    to speak by the book govoriti na osnovi natančnih obvestil
    to speak without the book govoriti na pamet
    sleng to throw the book at strogo koga kaznovati