-
bolniški pridevnik1. (o bolniku) ▸
betegbolniška odsotnost ▸ betegállomány
bolniški izostanek ▸ kontrastivno zanimivo betegség miatti távollét
Povezane iztočnice: bolniški dopust, bolniški list, bolniško nadomestilo2. (o bolnišnici) ▸
beteg, ápolóbolniška postelja ▸ betegágy
bolniška soba ▸ betegszoba
bolniška sestra ▸ ápolónő, nővér
bolniško osebje ▸ ápoló személyzet
Junija ga je zadela srčna kap in ga priklenila na bolniško posteljo. ▸ Júniusban szívinfarktusa volt, ami a betegágyhoz kötötte.
V bolniško sobo je vstopila medicinska sestra. ▸ A betegszobába belépett az ápolónő.
-
bolnišnica samostalnik (zdravstvena ustanova) ▸
kórházprepeljati v bolnišnico ▸ kórházba szállít
odpeljati v bolnišnico ▸ kórházba visz
zdraviti se v bolnišnici ▸ kórházban gyógyul
zdravljenje v bolnišnici ▸ kórházi kezelés
bivanje v bolnišnici ▸ kórházi tartózkodás
bolnik v bolnišnici ▸ kórházi beteg
oddelek v bolnišnici ▸ kórházi osztály
pregled v bolnišnici ▸ kórházi vizsgálat
obisk v bolnišnici ▸ kórházi látogatás
otroška bolnišnica ▸ gyermekkórház
univerzitetna bolnišnica ▸ egyetemi kórház
vojaška bolnišnica ▸ katonai kórház
podariti bolnišnici ▸ kórháznak adományoz
direktor bolnišnice ▸ kórházigazgató
osebje bolnišnice ▸ kórházi személyzet
zapustiti bolnišnico ▸ elhagyja a kórházat
napotnica za bolnišnico ▸ kórházi beutaló
odpustiti koga iz bolnišnice ▸ kiengedik a kórházból
Povezane iztočnice: bolnišnica za duševne bolezni, bolnišnica za duševne bolnike, bolnišnica za ginekologijo in porodništvo, partizanska bolnišnica, psihiatrična bolnišnica, poljska bolnišnica -
bolnišnica za duševne bolnike stalna zveza
(nekdanje ime za psihiatrično bolnišnico) ▸ elmegyógyintézet, tébolyda
Zdravniki ji postavijo diagnozo shizofrenije in jo zaprejo v bolnišnico za duševne bolnike. ▸ Az orvosok skizofréniát állapítanak meg nála, és bezárják a tébolydába.
Sopomenke: bolnišnica za duševne bolezni, psihiatrična bolnišnica
-
bolōnae -ārum (iz βόλος in ὠνεῖσϑαι)
1. masc. veletrgovci z ribami, ki pokupijo ves ribji ulov in ga nato prodajajo: Arn.
2. fem. trgovanje z ribami na debelo: Don.
-
bolšča|ti (-im) glotzen; stieren
v koga/kaj jemanden/ etwas anglotzen/anstieren
bolšča predse Löcher in die Luft gucken/starren
-
bombance [bɔ̃bɑ̃s] féminin, familier gostija
faire bombance gostiti se, zelo dobro in obilno jesti
-
bombírati (-am) perf., imperf. teh. bombare; bombarsi:
bombirati pločevino bombare la lamiera
konzerva bombira la (conserva in) scatola si bomba
-
Bombomachidēs (Bumbomachidēs) -ae, m (Βομβομαχίδης iz βόμβος in μάχομαι) Bombomahid, Bumbomahid, „Šumoborec“ (= ki se bori s šumom, hrupom), šaljivo ime vojaka: Pl.
-
bon [bɔ̃] masculin dobro, dobrina; korist, ugodnost; commerce bon, nakaznica, obveznica; začasen denar, zadolžnica; denarno potrdilo
bon de commande naročilnica
bon d'essence bon za bencin
bon de livraison dobavnica, dostavnica
bon de pain krušna nakaznica
bon au porteur nakaznica, ki se glasi na prinašalca
bon du Trésor državna obveznica
il y a du bon et du mauvais chez lui on ima svoje dobre in slabe strani
(populaire) y a du bon položaj je odličen, vse gre dobro
-
bonaccia f
1. popolnoma mirno morje ob brezvetrju, brezvetrje, bonaca:
mare in bonaccia morje v bonaci
2. pren. mir
-
Bona dea, pesn. Bona dīva Dobra boginja, staroitalska boginja rodovitnosti in rasti, katero so rim. ženske častile kot zaščitnico čistosti. Njen praznik so obhajale dvakrat v letu: 1. maja, zlasti pa v začetku decembra, ko so v hiši najvišjega oblastnika v navzočnosti Vestalk boginjo prosile za blaginjo in srečo rim. ljudstva; moškim nedostopni kraj, kjer so obhajale to bogoslužje, se je imenoval opertum: Ci., Iuv. idr., sacrae Bonae maribus non adeunda deae Tib., fugat e templis oculos Bona diva virorum O., Bonae in aede deae O.
-
bond1 [bɔnd] samostalnik
vez; okovi; dolžnost, obveznost; zadolžnica; zastavnica; prvovrsten pisemski papir; državno varstvo nad še neocarinjenim blagom
out of bond ocarinjen
in bond še neocarinjen
his word is as good as his bond mož beseda je
-
bondad ženski spol dobrota, dobrosrčnost, poštenost
tenga V. la bondad de bodite tako dobri in ...
-
bone1 [boun] samostalnik
kost, srt, koščica
množina okostje
pogovorno, množina kocke, kockanje; kastanjete
sleng študent, ki počasi študira
ameriško, sleng dolar
a bag of bones kost in koža, suh ko trlica
bred in the bone prirojen, v krvi
to cast (in) a bone between povzročati nesoglasje, ščuvati
chilled to the bone popolnoma premražen
bone of contention kamen spotike
to cut to the bone do skrajnosti omejiti
devil's bones kocke
to feel in one's bones slutiti, biti prepričan
funny (ali crazy) bone za udarec občutljivo mesto na komolcu
to go down on one's bones na kolenih prositi za odpuščanje
to make no bones about (ali of) ne delati težav zaradi, odkrito priznati
to make old bones doseči visoko starost
to have a bone to pick with s.o. imeti s kom račune; ošteti koga
to have no bones about ne se pomišljati
hard words break no bones strogost ne škoduje, beseda ni konj
to have a bone in one's arm (ali leg) biti na smrt utrujen
to have a bone in one's throat ne moči spregovoriti
to keep the bones green biti dobrega zdravja
the nearer the bone the sweeter the flesh (ali meat) na koncu je jed najslajša
to the bone maksimalno (zreducirati)
-
boniloquium -iī, n (bonus in loquī) lepe (sladke, laskave) besede: Cass.
-
bonitās -ātis, f (bonus)
1. (v materialnem pogledu o stvareh) dobrina, dobrota, izvrstnost: Plin., Q., Icti., agrorum Ci., C., agri et oppidi, praediorum Ci., terrae Lucr., aquae Ph.
2. pren. (v duhovnem in nravstvenem pogledu o osebah) srčna dobrota, dobrodušnost, blagost, blagosrčnost, prisrčna dobrohotnost, radodarnost, poštenost, vrlost (naspr. fraus, malitia): O., T. idr., bonitas et beneficentia, bonitas vestra et misericordia Ci., eius bonitas multos locupletavit Ci., Attici bonitas, baturalis bonitas N., bonitas tua Plin. iun. (o cesarju) tvoja milost; per mei te erga bonitatem patris Pl., non sine divina bonitate erga homines Ci., bonitas in suos Ci.; occ. (o stvareh, poseb. o abstr.) naturae bonitas, b. ingenii Ci. prirojena sposobnost (nadarjenost), b. et aequitas causae Ci. pravičnost stvari, pravična stvar, b. verborum Ci.
-
bonnet1 [bɔ́nit] samostalnik
klobuk, čepica, pokrivalo; pokrov (avto)
sleng pomagač, sokrivec
to have a bee in one's bonnet biti nekoliko čudaški, imeti fiksno idejo
to fill s.o.'s bonnet zavzemati mesto drugega, biti mu enakovreden
to vail the bonnet spoštljivo se odkriti
-
bonnet [bɔnɛ] masculin čepica, kapa; vsak od žepov modrčka
bonnet d'âne oslovska kapa iz papirja (za lene učence)
bonnet de bain čepica za kopanje
bonnet de nuit nočna čepica
bonnet à poils, de fourrure kučma, krznena čepica
bonnet phrygien rdeča kapica revolucionarjev (1789)
gros bonnet (figuré) vplivna oseba, visoka, velika živina
deux têtes sous un bonnet dve glavi istih mnenj
avoir la tête prés du bonnet hitro vzkipeti, biti nagle jeze
consulter son bonnet (figuré) nekaj prespati
jeter son bonnet pardessus les moulins ne se zmeniti za mnenje ljudi, požvižgati se (o lahkoživi ženski)
opiner du bonnet k vsemu da reči
parler à son bonnet sam s seboj govoriti
prendre quelque chose sous son bonnet prevzeti odgovornost za kaj, napraviti kaj na lastno odgovornost
c'est blanc bonnet et bonnet blanc to je eno in isto
-
bonté [bɔ̃te] féminin dobrota, dobrotljivost; prijaznost
avec bonté dobrohotno, prijazno
bonté du cœur srčna dobrota
ayez la bonté de ... bodite tako dobri in ...
bonté divine! bonté du ciel! sveta nebesa!
-
book1 [buk] samostalnik
knjiga, zvezek, libreto; 6 osnovnih vzetkov pri whistu; blok vstopnic, znamk; čekovna knjižica
the Book Sveto pismo
to be at one's books študirati
to be in s.o.'s good (bad, black) books biti pri kom dobro (slabo) zapisan
to bring to book zasluženo kaznovati
to be deep in s.o.'s books biti komu veliko dolžan
by (the) book točno, natanko
it doesn't suit my book to mi hodi narobe
to get into s.o.'s books zadolžiti se pri kom
to keep books knjižiti
to kiss the Book poljubiti Sveto pismo pri prisegi
to know off book znati na pamet
to know s.th. like a book dobro kaj poznati
to take a leaf out of another's book slediti zgledu drugega, oponašati ga
to take one's name off the books izstopiti iz članstva
a man of the book učenjak
to read s.o. like a book dobro koga razumeti, dodobra ga poznati
to swear on the Book prisegati na Sveto pismo
to speak by the book govoriti na osnovi natančnih obvestil
to speak without the book govoriti na pamet
sleng to throw the book at strogo koga kaznovati