Franja

Zadetki iskanja

  • omótica dizziness; giddiness; dizzy spell

    dobiti omótico to become dizzy (ali giddy) (zaradi, od with)
  • omótičen (-čna -o) adj.

    1. stordito, vertiginoso; ekst. da capogiro:
    šport. omotičen od nasprotnikovih udarcev groggy

    2. inebriante (profumo)
  • omphacium -iī, n (gr. ὀμφάκιον) olje ali sok iz nezrelih oliv ali vinskih jagod, nekakšen podbíranec: Plin.; od tod omphacomel -mellis, n sirup iz soka nezrelih oliv ali vinskih jagod: Plin. Val.
  • omphalos -ī, m (gr. ὀμφαλός) popek, od tod meton. središče, čisto lat. umbilicus: Aus.
  • on1 [ɔn] predlog

    1.
    na (on earth, on the radio)

    2. figurativno
    na (based on facts ki temelji na dejstvih, on demand na zahtevo, to borrow on jewels izposoditi si denar na nakit, a duty on silk carina na svilo, interest on one's capital obresti na kapital)

    3.
    (ki si sledi) za (loss on loss izguba za izgubo)

    4.
    (zaposlen) pri, v (to be on a committee, jury, the general staff biti v komisiji, v poroti, pri generalštabu)

    5.
    (stanje) v, na (on duty v službi, dežuren, on fire v ognju, gori, on strike v stavki, on leave na dopustu, on sale na prodaj)

    6.
    (namerjen) na, proti (an attack on s.o. napad na koga, a joke on me šala na moj račun, the strain tells on him napor ga zdeluje)

    7.
    (predmet, tema) o (a lecture on s.th. predavanje o čem, to talk on a subject govoriti o nekem predmetu)

    8.
    (časovno za en dan) v, na; po, ob (on Sunday v nedeljo, on April 1 prvega aprila; on his arrival ob njegovem prihodu, on being asked ko so me vprašali)

    9.

    Razno:

    that is a new one on me to je zame novo, za to še nisem slišal
    she is all day on me ves dan me gnjavi
    on an average povprečno
    away on business službeno odsoten
    on the contrary nasprotno
    on edge ko na trnju, nervozen
    on foot peš
    on hand pri roki, na zalogi
    on one's own samostojen, neodvisen
    on the instant takoj
    to live on air živeti od zraka
    on pain of death pod smrtno kaznijo
    on principle načelno
    on purpose namenoma
    on receipt po prejemu
    on a sudden nenadoma
    on time točno
    on the whole v glavnem
    on my word na mojo častno besedo
    have you a match on you? imaš kakšno vžigalico pri sebi?
    ameriško, pogovorno to have nothing on s.o. ne imeti nič proti komu
  • on2 [ɔn] prislov

    1.
    (tudi v zvezi z glagoli) na (to have a coat on biti oblečen v plašč, imeti plašč na sebi; to screw on priviti na kaj)

    2.
    (tudi v zvezi z glagoli) naprej, dalje (to talk on naprej govoriti; and so on in tako dalje)

    3.

    Razno:

    on and on kar naprej
    on and off tu in tam, včasih
    from today on od danes naprej
    the brakes are on zavore so pritegnjene
    on with the show! naprej s programom!
    to be on biti prižgan (luč, radio), odprt (voda), na programu (igra), v teku (borba)
    ameriško, sleng to be on to spoznati koga ali kaj do dna, dobro poznati
    to go on nadaljevati
    sleng a bit on okajen
    to get on in years starati se
    to put on one's clothes (shoes, hat) obleči se (obuti se, pokriti se)
  • once1 [wans] prislov
    enkrat, nekoč, svojčas

    once and again, once or twice od časa do časa, ponovno
    once again, once more še enkrat
    once a day enkrat na dan
    once (and) for all enkrat za vselej
    pogovorno once in a blue moon zelo redko
    once bit twice shy kdor se enkrat opeče, ne bo več poskušal; izkušnja te nauči previdnosti
    not once niti enkrat, nikoli
    once (upon a time) nekoč
    once in a while (ali way) tu in tam, včasih, redko
    once and away enkrat za vselej; včasih
    all at once nenadoma, istočasno
    at once takoj
    more than once večkrat
  • once3 [wans] samostalnik
    enkratnost

    every once in a while od časa do časa
    for once izjemno, vsaj enkrat
    once is no custom enkrat ni nobenkrat
  • Onchēstus (Ὀγχηστός) Onhést

    1. m reka v Tesaliji: L.

    2. f mesto v Bojotiji z Neptunovim svetiščem; od tod adj. Onchēstius 3 onhést(ij)ski, iz Onhésta: O.
  • ondód there

    od ondód from there, thence, from that place
  • onem|eti [é] (-im) stumm werden; (obnemeti) (jäh) verstummen (od strahu vor Schreck)
    onemel je es hat ihm die Rede verschlagen
  • oneméti to become speechless; to grow dumb

    oneméti od groze to be struck dumb with terror; gramatika to become silent, to disappear
  • oneméti devenir muet, se taire , figurativno rester sans voix

    onemel sem j'en restai stupéfait (ali familiarno baba)
    onemeti od strahu, od začudenja rester muet de peur, d'étonnement
  • oneméti enmudecer ; (molčati) callar(se)

    onemel je od strahu enmudeció de espanto
  • onemôči s'exténuer, perdre ses forces, devenir débile

    onemoči od utrujenosti tomber de fatigue
    onemoči pod težo succomber sous le poids
  • onemog|el [ó] (-la, -lo) geschwächt, schwach (od starosti altersschwach), ermattet, od naporov: erschöpft
  • onerō -āre -āvī -ātum (onus)

    1. obremeniti (obremenjevati), obtežiti (obteževati), otovoriti (otovarjati), naložiti (nalagati), obložiti (oblagati), nakladati komu kaj, kaj na kaj: iumenta S., plaustra Cu., aselli costas pomis V., commeatu, stipendio, armis naves onerat S., tauri cervix oneratur aratro O., o. manum iaculis V. oborožiti, ventrem S. prenapolniti želodec, prenajesti se, onerari epulis O. ali vino et epulis o. S. prenapolniti (prenapolnjevati) se z jedjo (z vinom in jedjo) = prenajesti se, prenajesti in prenapiti se, cibus onerat (sc. ventrem) Plin. jed povzroča želodčne težave; s spremenjenim skladom: o. vina cadis V. (na)polniti vrče z vinom, Cereris dona canistris V. nakopičiti (zbrati) v košaricah; oneravi vinum, lardum (sc. navi) Petr. naložil sem vino, slanino na ladjo; occ. obtežiti (obteževati) = pokri(va)ti: membra sepulchro V., ossa terrae agere V., mensam dapibus V. obložiti, humerum pallio Ter. plašč dati čez ramena, ogrniti si plašč čez ramena.

    2. metaf.
    a) preobložiti (preoblagati), preobkladati, obsuti (obsipati), naložiti (nalagati) komu obilo česa: aliquem pugnis Pl., iniuriā Ter., omnibus contumeliis eum onerasti Ci., o. aliquem promissis L., S., aliquem laudibus L. prehvaliti; occ. α) obtožiti (obtoževati): audentius iam onerat Seianum T. β) dražiti: saevitiam eius T.
    b) (ob)težiti koga = nadlegovati, zabavljati čez koga, kaj, težiti komu, biti komu v nadlego: iudicem argumentis Ci., aethera votis V., verba lassas onerantia aures H., plebei scitum, quo oneratus magis sum quam honoratus L. ki mi je prinesel več nadlege kot časti, o. aliquem mendaciis Ci. dobro (hudo) nalagati koga, probe oneratus Pl. hudo prevaran (ukanjen).
    c) otežiti (otežavati), (po)slabšati, večati, poveč(ev)ati, množiti, pomnožiti (pomnoževati): dolorem Cu., inopiam L., onerat dictis atque aggerat iras V., (sc. delectum) suāpte naturā gravem onerabant ministri avaritiā T., onerabat paventium curas ordo Mutinensis T. je pomnoževal, filia patris onerat pericula T. Od tod adj. pt. pf. onerātus 3 (kakor plenus z gen.): frugum et floris Liberi Pac. ap. Non.
  • oneself [wʌnsélf] zaimek
    sam sebe, sebi, se

    to be oneself again zopet se dobro počutiti
    to be oneself biti naraven, vesti se prirodno
    to come to oneself priti k sebi
    of oneself sam od sebe
  • ongle [ɔ̃gl] masculin noht; zoologie krempelj, kopito, parkelj

    ongles soignés negovani nohti
    jusqu'au bout des ongles od glave do nog, skoz in skoz
    ongles en deuil črni nohti
    vernis masculin à ongles lak za nohte
    donner à quelqu'un sur les ongles (figuré) komu jih po prstih dati, kaznovati ga
    avoir les ongles crochus (figuré) biti lakomen na denar, biti grabežljiv
    faire ses ongles porezati, opiliti, očistiti si nohte
    rogner, couper les ongles à quelqu'un (figuré) komu zmanjšati dobiček, oblast; pristriči komu krila
    payer rubis sur l'ongle plačati vse do zadnjega dinarja
    savoir sur l'ongle na prstih znati našteti, znanje v mezincu imeti
  • onkraj1 [ó] drüben, jenseits, am anderen Ufer
    od onkraj von drüben, herüber