Franja

pierre [pjɛr] féminin kamen (tudi médecine); kamenje, kamnina

pierre à pierre kamen za kamnom, postopoma
de pierre iz kamna, kamnit
dur comme pierre (figuré) trd kot kamen
malheureux comme les pierres zelo nesrečen
pierre d'achoppement, de scandale kamen spotike; težava, ovira; nevarnost
pierre à aiguiser brus
pierre angulaire vogelni kamen
pierre artificielle sintetičen, drag kamen
pierre calcaire apnenec
pierre commémorative spominski kamert
pierres pluriel concassées gramoz
pierre fausse nepristen, ponarejen (drag) kamen
pierre à feu, à fusil, à briquet kresilni kamen
pierre fine pristen drag kamen
pierre fondamentale temeljni kamen
pierre funéraire nagrobni kamen
pierre gravée karneja
pierre de grès peščenec
pierre meulière mlinski kamen
pierre milliaire miljnik (kamen ob cestil)
pierre philosophe kamen modrijanov
pierre ponce plovec, votlič
pierre précieuse dragulj
pierre (sépulcrale, tombale) nagrobni kamert
pierre de touche (technique, figuré) preskusni kamen, zlatarska oslica
âge masculin de pierre (histoire) kamena doba
chute féminin de pierres padanje kamenja
tailleur masculin de pierres kamnosek
visage masculin de pierre hladen in nepremičen obraz
être comme une pierre changé en pierre (figuré) biti kot nepremičen kip
faire d'une pierre deux coups ubiti dve muhi z enim kamnom
jeter la pierre à quelqu'un (figuré) grajati, obsoditi koga
jeter une pierre dans le jardin de quelqu'un indirektno koga napasti
ne pas laisser pierre sur pierre ne pustiti kamna na kamnu
marquer un jour d'une pierre blanche, noire zaznamovati dan z rdečim (zaradi kakega uspeha), s črnim (zaradi kake nesreče)
il gèle à pierre fendre zmrzuje, da kamenje poka
c'est une pierre dans mon jardin to velja meni, to leti uame, to je udarec po meni
poser la première pierre položiti temeijni kamen
tomber comme une pierre pasti ko klada
trouver des pierres dans son chemin (figuré) naleteti, zadeti na težave

piétiner [pjetine] verbe intransitif cepetati (od nestrpnosti)

piétiner sur place cepetati na mestu; ne priti naprej; verbe transitif (po)teptati; figuré ne spoštovati, grdó ravnati s kom
piétiner de colère cepetati od jeze
les discussions piétinent diskusije se ne premaknejo naprej
piétiner les plates-bandes du jardin poteptati gredice na vrtu
piétiner un cadavre (figuré) obrekovati, napadati koga pu njegovi smrti, blatiti njegov spomin

piéton, ne [pjetɔ̃, ɔn] adjectif za pešce; masculin pešec

sentier masculin piéton, porte féminin piétonne steza, vrata za pešce
renverser un piéton podreti, povoziti pešca

piètre [pjɛtrə] adjectif boren, reven; klavrn, žalosten

une piètre consolution klavrna tolažba
un piètre convive gost, ki ne izkazuje časti jedem, ki malo jé
avoir une piètre santé biti slabega zdravja

pieux, euse [pjö, z] adjectif pobožen, bogaboječ; spoštljiv, poln spoštovanja

un pieux mensonge laž iz usmiljenja (da ne bi koga boleče prizadeli)

pif(f)er [pife] verbe transitif, populaire duhati, vonjati

je ne peux pas le pif(f)er ne morem ga trpeti

pig¹ [pig] samostalnik
prašič, svinja; svinjina.
tehnično šibika, kos surovega železa, kalup za vlivanje; pomarančni krhelj
pogovorno umazanec, požeruh, svinja

in pig breja (svinja)
sucking pig odojek
guinea pig morski prešiček
ameriško, sleng blind pig skrivna točilnica
figurativno to carry pigs to market hoteti kupčevati
to bring one's pigs to a pretty (ali wrong) market narediti slabo kupčijo
figurativno to buy a pig in a poke kupiti mačka v žaklju
pigs in clover ljudje, ki so hitro obogateli, pa ne vedo kam z denarjem; vrsta družabne igre
to go to pigs and whistles iti rakom žvižgat, propasti
in less than a pig's whistle na mah
ameriško, sleng in a (ali the) pig's eye! traparija!
when the pigs fly nikoli
to make a pig of o.s. požrešno jesti, žreti
please the pigs če bo šlo vse po sreči, če bodo okoliščine dopuščale
pigs might fly čudeži se utegnejo zgoditi
to stare like a stuck pig gledati ko zaboden vol

piger [piže] verbe transitif, populaire razumeti; nakopati si, dobiti, ujeti; pogledati

je ne pige rien aux mathématiques matematike ne razumem nič
piger un rhume nakopati si nahod
pige un peu! poglej no!

pīgnus -oris, včasih (a slabše) -eris, n

1. zastava, zastavek, zastavilo, jamstvo, zagotovilo, pígnus: Icti., pignori dare, accipere T. v zastavo, kot zastavo, pignera capere L. zastave jemati od senatorjev (za primer, če bi ne prišli na zasedanje), pignoribus cogere senatores Ci., pignori opponere se Pl. ali agrum Ter. zastaviti, imperi pignora O., Palladium quasi p. salutis et imperii Ci.; occ.
a) stava, stavljena vsota: Cat., Val. Max., pignore certare cum aliquo V. staviti, posito pignore O.
b) zastavljenec, talec: sine pignore L., equites, pignora pacis L., pignora marium Suet. moški talci.

2. metaf.
a) o otrocih in drugih sorodnikih zastava (zastavek, zastavilo) ljubezni: Lucan., Plin. iun., Q., Stat., tot natos natasque et pignora cara nepotes O., pignora coniugum ac liberorum L., frangi adspectu pignorum suorum T.
b) zastava = poroštvo, dokaz: pignora da, per quae tua propago credar O., magnum p. abeo rei publicae datum se liberam civitatem esse velle Ci., publicae necessitudinis pignora Ci., p. voluntatis, iniuriae Ci., nullum erga me benevolentiae pignus atque indicium omisistis Cu.; pignus est z inf.: est et hoc ipsum melioris ingenii pignus, non corrumpi bonitate eius Sen. rh.

pigrō -āre -āvī (piger) kasneti, kasniti, zamujati, imeti zamudo, biti pozen, obotavljati se: melius pigrasse quamde properasse est nefas Acc. fr., fateor: sed cur propter te haec pigrem aut huius dubitem parcere capiti? Acc. fr. = dep. pigror -ārī: quod si pigraris paulumve recesseris ab re Lucr., quidquid novi, scribere ne pigrere Ci. ne zamudi mi pisati.

píhati soplar ; (žival) bufar (tudi fig)

noben vetrič ne piha no se mueve una hoja
pihati od jeze espumajear de ira

piján drunk, drunken; inebriated; tipsy; intoxicated; in a drunken condition

biti piján to be drunk; evfemizem to be under the influence (ali under the weather)
piján je kot muha he is dead drunk, he is as drunk as a lord
piján kot mavra (as) tight as an owl
piján kot klada, do nezavesti dead (ali blind) drunk, pogovorno dead to the world; žargon sloshed, soused, sozzled, smashed, plastered; drunk and incapable
piján kot žolna (as) drunk as a lord (ali a fish, a fiddler)
piján krví (figurativno) drunk with blood
piján od veselja wild with joy
postati piján to get drunk
kadar je piján, ne ve, kaj govori when he is in his cups, he doesn't know what he's saying
voziti avto v pijánem stanju to drive while under the influence of drink (ali while intoxicated), pogovorno to drink-drive

Pika Nogavička stalna zveza
1. (literarni lik) ▸ Harisnyás Pippi
Najbrž ga ni otroka, ki ne bi poznal nagajive književne junakinje Pike Nogavičke. ▸ Valószínűleg nincs olyan gyerek, aki ne ismerné a huncut irodalmi hősnőt, Hosszúharisnyás Pippit.

2. (pogumna in neodvisna ženska) ▸ Harisnyás Pippi
Neoliberalna logika ne zahteva Pike Nogavičke, ki bi mislila s svojo glavo, temveč tisto, ki bo upoštevala družbena pričakovanja. ▸ A neoliberális logika nem saját fejükkel gondolkodó Harisnyás Pippiket, hanem a társadalmi elvárásoknak megfelelő nőket követel.

pikant|en (-na, -no) pikant; prickelnd; hrana: pikant, scharf
pikantno je, da (tega ne ve) … pikanterweise (weiß er von nichts)

píkati (žuželka) to sting, (bolha) to bite; (igla) to prick, to prickle (tudi figurativno); (zbadati, figurativno) to taunt

šivanka, ki ne pika a blunt needle

pĭla³ -ae, f

1. žoga (iz usnja, nagačena z dlako): Varr. ap. Non., Pl., Petr., Sen. ph., pilā ludere Ci., H.; preg.: claudus pilam retinere Ci. (o človeku, ki česa ne zna uporabljati), mea pila est Pl. žoga je moja = jaz sem dobil; meton. igra(nje) z žogo, žoganje: quantum alii tribuunt alveolo, quantum pilae Ci., pilae studium Ci. vneto (navdušeno, marljivo) žoganje.

2. metaf. vse, kar je okroglo, oblo, klobčič, klobka (klopka), klobko (klopko), okrogel kup, krogla: lanuginis Plin., terrae Varr. zemeljska obla, pilae Nursinae Mart. = rapa rotunda; occ.
a) milni mehurček: pilae Mattiacae Mart.
b) glasovalna kroglica: Pr.
c) nagačena človeška podoba, s katero so za zabavo dražili bike pri bikoborbah, slamnati mož: Mart.; biki so tako podobo skoraj vedno raztrgali, od tod metaf.: noluerit dici quam pila prima suam Mart. (o raztrgani suknji).

pīla² -ae, f steber: lapidea N., pilae pontis L., loco, qui nunc pila Horatia appellatur L. (prim. pīlum), nulla meos habeat pila libellos H. moje knjige naj ne bodo obešene naprodaj na stebrih (ob katerih so knjigarnarji prodajali knjige); kolekt. kamniti stebri (kot osnova objektom, zgrajenim na vodi, npr. nasipom, jezovom): Sil., saxea pila V. pristanski nasipi, „ključi“, in pilis Sen. ph.

pillar odvzeti, (o)pleniti, (iz)ropati; zgrabiti, zasačiti, zalotiti, dobiti

pillar algunas palabras nekaj besed ujeti
pillar un resfriado prehladiti se
eso no me pilla de nuevo to mi ne gre do živega

pilotov pridevnik
1. (o zračnem pilotu) ▸ pilótaDigitalna potniška letala strmoglavljajo tudi brez pilotove krivde. ▸ A digitális utasszállítók pilótahiba nélkül is lezuhannak.

2. (o pomorskem strokovnjaku) ▸ révkalauz
Veliko ton počasi, a vztrajno drsi proti pomolu in od pilotovih ukazov je odvisno, da se ne bodo dotaknile pomola. ▸ Sok-sok tonna lassan, de megállíthatatlanul halad a móló felé, a révkalauz parancsaitól függ, hogy meg sem érinti a mólót.

pilus¹ -ī, m

1. las, dlaka, kocina: Plin., Hier., Lamp. idr., munitae sunt palpebrae tamquam vallo pilorum Ci., caudae pili equinae H.; kolekt. lasje: crebro pilo Varr., alicui pilus cadit Plin.

2. metaf. las = najmanjša stvar (reč), najmanj, kanček, trohica, bétvica, ce(m)pèr: e Cappadocia ne pilum quidem (sc. accepi) Ci., ne pilo quidem minus Ci. niti za las manj, non facere pili aliquid Cat. ne dati niti ene dlake za kaj, niti kocine (= niti malo) ne marati za kaj, prav nič se ne meniti za kaj; preg.: non minus molestum est calvis quam comatis pilos velli Sen. ph., propius quidem est a sole mons quam campus aut valles, sed sic, quomodo est pilus pilo crassior Sen. ph.