Franja

Olim: seit Olims Zeiten od nekdaj

olimpiada samostalnik
1. (olimpijske igre) ▸ olimpiaV primeru poraza se bodo Slovenci poslovili od možnosti nastopa na olimpiadi v Pekingu. ▸ Vereség esetén a szlovének elbúcsúznak a pekingi olimpiai fellépés lehetőségétől.
Sopomenke: olimpijske igre
Povezane iztočnice: poletna olimpiada, zimska olimpiada, specialna olimpiada

2. zgodovina (tekmovanje v stari Grčiji) ▸ olimpia
Sopomenke: olimpijske igre

3. (večje tekmovanje) ▸ olimpiaNa mladinski gasilski olimpiadi so bili tudi naši pionirji. ▸ Az ifjúsági tűzoltó olimpián a serdülőink is részt vettek.
Sopomenke: olimpijske igre
Povezane iztočnice: šahovska olimpiada

Olisīpō (tudi Olys(s)īppō: Varr., Ulysīppō: Mel.) -ōnis, m Olizípon (Ulizípon), mesto v Luzitaniji ob desnem bregu Taga (zdaj Lizbona): Plin. — Od tod adj. Olisīpōnēnsis -e olizipónski: Plin.

olitor (bolje holitor) -ōris, m (olus) zelenjavar, zelenjadar = zelenjadni (kuhinjski) vrtnar: Naev., Pl., Ci. ep., Col., Plin.; preg.: mulier olitori non supplicat, si quast mala Pl. — Od tod adj. olitōrius 3 zelenjaven, zelenjaden, kuhinjski: horti Ulp. (Dig.) zelenjavni vrtovi, zelenjadniki, zelenjaki, ostiola Plin. vratca na zelenjadnike, forum o. Varr., L., T. zelenjavni trg v Rimu, jugozahodno od Kapitolija proti Tiberinemu otoku.

Olȳbrius -iī, m Olíbrij, ime več rim. konzulov; enemu od njih, Aniciju Olibriju, je Klavdij Klavdijan posvetil panegirik: Cl., Amm. — Olȳbriacus 3 Olíbrijev, olíbrijski: genus et nomen Prud. ap. Symm.

Olympia -ae, f (Ὀλυμπία) Olímpija, Zevsu posvečena pokrajina v Elidi pri Pizi ob Alfeju, z gaji, žrtveniki, poslopji, zlasti s krasnim Zevsovim svetiščem, v katerem je stal sloveči Zevsov kip, ki ga je izdelal Fidija, prizorišče olimpijskih iger: Varr., Ci., L., Corn. — Od tod adj. Olympiacus 3 (Ὀλυμπιακός) olímpijski: Iust., Suet., palma V. ali Olympicus 3 (Ὀλυμπικός): Sen. tr., pulvis H. ali Olympius 3 (Ὀλύμπιος): L., Mel., Plin., Vitr., Iuppiter Olympius Ci. idr., ludi Olympii Plin.; subst. Olympius -iī, m Olímpijski, častni priimek znamenitih mož, npr. Perikla: Plin., Val. Max., na novcih tudi rimskih cesarjev, npr. Hadrijana, Komoda idr.; Olympium -iī, n Olímpij = svetišče olimpijskega Zevsa (Jupitra), potem tudi sicilsko mestece s svetiščem tega boga: L., Vitr.; Olympia -ōrum, n (sc. certamina ali sollemnia, gr. τὰ Ὀλύμπια sc. ἱερά) olímpijske bojne igre, olímpijske tekme: Olympiorum sollemne ludicrum L., ad Olympia proficisci Ci., Olympiorum victoria Ci., Olympia vincere Enn. ap. Ci., Vitr. zmagati na olimpijskih (bojnih) igrah = gr. Ὀλύμπια νικᾶν, tako tudi: Olympia magna (v nasprotju z manjšimi igrami, ki so potekale kje drugje) coronari H. na olimpijskih igrah. —

2. subst. Olympias -adis, f (Ὀλυμπίας) olimpiáda, doba štirih let; po preteku teh so znova obhajali olimpijske igre; od tod grško štetje let, ki se začenja z letom 776: Ci., Vell.; pesn. = petletje, petletna doba: Mart., in Scythiā nobis quinquennis Olympias acta est O.; Olympiēum -ēī, n (Ὀλυμπίειον) Olimpiêj(on) = svetišče olimpijskega Zevsa: Vell.; Olympionīcēs -ae, m (Ὀλυμπιονίκης) olimpioník, olimpijski zmagovalec, zmagovalec na olimpijskih igrah: Ci.; atrib.: Olympionicae equae Col. kobile zmagovalke na olimpijskih igrah.

Olympos in Olympus -ī, m (Ὄλυμπος) Olímp

1. ime več gora, npr. v Likiji, Miziji, Lakoniji, na Cipru, na Lezbosu in drugod; poseb. zelo visoki Olimp ob makedonsko-tesal(ij)ski meji, po bajki bivališče bogov (zdaj Elymbo ali (turško) Semavat Evi (= bivališče nebeščanov)): Enn., Varr., O., H., Lucan.; pesn. meton. = nebo: Varr., Sen. tr., processit vesper Olympo V., summo delabor Olympo O. — Od tod subst. Olympiadēs -um, acc. -adas, f Olimpiáde, Olímpijke = na Olimpu bivajoče Muze: Varr. —

2. flavtist, Marsijev učenec, ki se je spustil v tekmovanje s Fanom: O., Plin., Hyg.

3. mesto v Kilikiji ob gori Olimp (zdaj razvaline pri kraju Deliktash): Ci., Eutr., Fl. — Od tod preb. Olympēnī -ōrum, m (Ὀλυμπενοί) Olímpijci, Olimpéni: Ci.

Olynthus -ī, f (Ὄλυνϑος) Olínt, mesto na polotoku Halkidika, ki ga je l. 347 uničil makedonski kralj Filip: N., Plin., Sen. rh., Iuv.; v gr. obl. Olynthos -ī, f: Mel., Plin., Sen. rh. — Od tod preb. Olynthiī -ōrum, m (Ὀλύνϑιοι) Olíntijci, Olíntčani: N., Sen. rh.; sg. Olynthius -iī, m (Ὀλύνϑιος) Olíntijec, Olíntčan: Sen. rh.; Olynthia -ae, f Olíntija, olíntska okolica: Varr.

omágati (-am) | omagováti (-újem) perf., imperf.

1. mancare, cedere, cadere sfinito, crollare; šport. žarg. scoppiare;
omagati od napora cedere per lo sforzo
šport. omagati v finišu scoppiare alla distanza

2. indebolirsi, venir meno

omag|ovati (-ujem) omagati die Kräfte verlieren, am Ende seiner Kräfte sein
omagovati od utrujenosti vor Müdigkeit schwanken
| ➞ → šibiti se

omagováti faiblir, fléchir

omagovati od utrujenosti tomber de fatigue

omámljen stupefied; (od pijače) intoxicated; (od udarca) stunned, dazed; figurativno fascinated

omámljen od opija stupefied with opium

ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
s'asseoir à l'ombre sesti v senco
il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
sous (l')ombre pod pretvezo
scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
faire de l'ombre senco dajati
faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
tout lui fait ombre vse ga plaši
laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi

omedléti s'évanouir, défaillir, tomber en syncope, perdre connaissance, avoir une syncope (ali un évanouissement, une défaillance, une faiblesse) , se pâmer , familiarno tourner de l'œil, tomber dans les pommes

omedleti od veselja défaillir (ali s'évanouir) de joie

omedléti (-ím) | omedlévati (-am) perf., imperf.

1. svenire, cadere svenuti, cadere in deliquio; tramortire; pog. afflosciarsi; knjiž. basire:
omedlevati od lakote basire di fame

2. offuscarsi

3. (hrepeneti po) anelare, agognare, bramare qcs.

omēga m, f

1. (grška črka) omega

2. pren. konec:
dall'alfa all'omega od začetka do konca

omejevanj|e srednji spol (-a …) die Begrenzung, die Beschränkung, (oboroževanja Rüstungsbeschränkung, rojstev Geburtenbeschränkung); die Einschränkung, die Restriktion; denarja: die Kürzung; samemu sebi: der Verzicht (porabe Konsumverzicht), die Selbstbescheidung
omejevanj od/do česa die Abgrenzung (von/gegen)

omejit|ev ženski spol (-ve …) die Begrenzung, die Beschränkung, die Limitierung, porabe ipd.: die Einschränkung, die Restriktion (uvozna Importrestriktion)
časovna omejitev die Befristung, die Zeitbegrenzung
razpolaganja, uporabe: die Sperrung, die Sperrklausel (pogodba o omejitvi jedrskega oboroževanja der Atomwaffensperrvertrag)
omejitev od/do (distanciranje) die Abgrenzung (von/gegenüber)
-begrenzung, -beschränkung, (izvozna Exportbeschränkung, izseljevanja Auswanderungsbeschränkung, konkurence Wettbewerbsbeschränkung, odgovornosti Haftungsbeschränkung, priseljevanja Einwanderungsbeschränkung, prostosti Freiheitsbeschränkung, uvoza Importbeschränkung, Einfuhrbeschränkung, zračnega prostora Luftraumbeschränkung)
zakonska omejitev rubeža pravo der Pfändungsschutz
postaviti si omejitve sich Schranken auferlegen

ōmentum -ī, n (najbrž iz *ou̯i-mentom, prim. vzporedno obl. ind-ūmentum od glag. induere)

1. podkožna maščoba, tólstnica, tolšča, tolstost: illi tremat omento popa venter Pers.

2. črevesna mrena: Plin., Cels.

3. drob(ovje), drobovina: Iuv., Pers.

4. vsaka notranje telesne dele obdajajoča kožica ali mrena (npr. pokostnica, možganska opna idr.): Macr., elephantina omenta Suet. fr.

omnis -e (etim. nedognana beseda)

1. ves: o. fortuna Ci., o. cetera praeda L.; večinoma pl.: ea apud omnes gentes fiunt Ci., omnibus aedificiis pepercit Ci., cetera omnia Ca., alia omnia Ci. ali omnia alia Plin. iun., alii omnes S., L., reliqui magistratūs omnes L.; subst.: omnes Ci. vsi (ljudje), constat inter omnes N. splošno je znano, omnium libertas N., omnium opinio Ci. splošno; s partitivnim gen.: Macedonum omnibus L.; zelo pogosto v partitivnem gen.: omnium potentissimus N. ali miserrimus Ci.; neutr. omne: Ter., Lucr., Pr., poscet omne, quod exaravero Ci., tu pulses omne, quod obstet (po nekaterih izdajah obstat) H.; omnia vse: Ter., O., omnia facere Ci. vse storiti, vse poskusiti, per omnia ducere V. povsod izvajati, omnia malle quam bellum L., cum Patrone Epicurio mihi omnia sunt Ci. ep. s Patronom Epikurijem se prav dobro razumem, alia omnia sibi cum collega ratus S. meneč, da mora opravljati vse druge stvari (posle) skupaj s stanovskim kolegom, in eo sunt omnia Ci. na tem stoji vse, od tega je odvisno vse, tutus et ad omnia (v vsakem oziru) opportunus locus L., ante omnia L. predvsem, posebej, zlasti, per omnia L., Q., Vell. v vsem, eadem omnia Pl., Ter., Plin. iun. vse isto, prav isto, alia omnia Plin. iun. zgolj drugo (kaj drugega), nasprotno; od tod: in alia omnia ire ali discedere Ci. ali transire H. nasprotno trditi, drugega (nasprotnega) mnenja biti; omnia esse (o osebah) biti vse, vse veljati, biti desna roka: hic enim omnia erat Varr., Demetrius iis unus omnia est L.; poseb. acc. adv. (= gr. πάντα) = per omnia v vsem: Sen. ph., Aur., omnia Mercurio similis V.

2. vsak(do), sleherni, vsakteri: Lucan., Stat., Val. Fl., militat omnis amans O., omni die Gell., omnibus mensibus Ci. vsak mesec, omnibus annis Plin., Plin. iun., omni tempore C. vsak čas, zmeraj, vedno, vsekdar, triremes omnes C. same (zgolj) troveslače, omnes (zgolj) secundos proventus rerum exspectare C., o. ordo Ci. sam, omne eiusmodi negotium Ci., omnis pax bello utilior Ci., sine omni periculo Ter. brez sleherne nevarnosti, omnis fraus et perfidia Ci.; pogosto = vsakokrat, vsakikrat, vsakič, vselej: omnis veretur amor Pr., quaedam gallinae omnia gemina ova pariunt Plin. vsakokrat dve jajci.

3. vsak(ršen), vsakovrsten, najrazličnejši: olus o. H., omnibus precibus petere C., omnibus tormentis necari C. z vsakovrstnimi mučili, kar si jih je moč izmisliti, omnibus rebus C. kakor koli, na vse možne načine, v vsakem oziru, omnes flosculos carpam Ci., omnibus superstitionibus obnoxius L.

4. ves, vesoljen, cel(oten); večinoma sg.: o. insula ali Gallia omnis C. ves otok, celotna Galija = v svoji celotnosti, iuventus V., commeatus, pecunia N., Ci., haec omnis oratio mea est Ci., terras omni dicione tenere V. v neomejeni oblasti, socios litore ab omni advocat V., non omnis moriar H., incantusque sui ruit omnia Stat.

Opomba:

1. omnis pomeni celoto kot vsoto delov, totus (quotus est) kot enoten pojem.

2. n. pl. je v 6. stopici heksametra tudi dvozložen: V., Lucr.