Franja

trisaïeul, e [trizajœl] masculin, féminin, pluriel trisaïeuls, trisaïeux, prapraded, praprababica

tritē¹ -ēs, f (gr. τρίτη) têrca (v glasbi): trite synnemmenon (= e), trite diezeugmenon (= enočrtni c), trite hyperbolaeon (= enočrtni f), trite synhemmenon … trite diezeugmenon … trite hyperbolaeon Vitr.

trito

A) agg.

1. sesekljan; zdrobljen; zmlet

2. pren. premlet, oguljen, obrabljen:
parole trite e ritrite premlete besede

B) m kulin. sesekljano meso

triumphō -āre -āvī -ātum (triumphus)

1. slaviti (proslavljati) triumf (zmagoslavje), triumfírati: Plin., Vell., Fl. idr., ex praeturā, ex urbe Ci., ex (zaradi) victoriā suā Sen. ph., ex bellis transalpinis Ci., triumphantem albi per urbem vexerant equi L., coronatis triumphat equis O., triduo triumphare L. epit., triumphavit L. Murena de (nad) Mithridate Ci.; pesn.: equi triumphantes O. konji triumfatorjevega (zmagoslavnega) voza.

2. trans. slaviti triumf (zmagoslavje), triumfírati nad kom, čim, premagati, obvladati koga, kaj, zmagati nad kom: triumphati magis sunt quam victi T. nad njimi slavili so zmago, ne da bi jih bili dejansko premagali, terram triumphare Lact. ali mortem omnibus terroribus Lact. premagati; lahko tudi pass.: triumphatus orbis O., triumphatā Corintho V., triumphati Medi H., ne triumpharetur Mitridates T., triumphatis Spartanis, triumphato oriente Iust., omnia armis Romanorum superata et a Cornelio Balbo triumphata Plin.; pesn.: amor de meo iure triumphavit Pr., amor de vate triumphat O.; occ.: bos triumphatus O. uplenjen, aurum triumphatum zaseženo, zaplenjeno.

3. metaf. triumfírati = veseliti se, radovati se, zganjati veselje, biti vesel, ukati, vriskati: triumpho, si licet abscedere Ter., de fugā Cu., erupit e senatu triumphans gaudio Ci., in quo exsultat et triumphat (veseli se in vriska) oratio mea Ci., laetaris tu in omnium gemitu et triumphas Ci.

trivial, e, aux [trivjal, vjo] adjectif trivialen, prostaški, vulgaren; robat, obscen; navaden, vsakdanji

mot masculin trivial robata beseda
faire une plaisanterie triviale narediti robato, kosmato šalo

tŕkati (-am) | tŕkniti (-em)

A) imperf., perf.

1. bussare:
trkati na vrata bussare alla porta

2. battere; toccare, (i bicchieri) brindare:
trkati s petami battere i tacchi
trkniti na zdravje brindare alla salute

3. battere, sbattere contro:
čolni so trkali ob pomol le barche sbattevano contro il molo

4. cozzare, dare cozzate

5. trkati na pren. fare appello a; ekst. pejor. solleticare:
trkati na solidarnost fare appello alla solidarietà
trkati na nečimrnost solleticare la vanità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dan trka na okna si fa giorno
ali te luna trka? ma sei matto?
trkati na vrata bussare alla porta; ekst. cominciare, essere alle porte
trkati na odprta vrata spalancare una porta aperta
bibl. trkajte in se vam bo odprlo bussate e vi sarà aperto, chiedete e vi sarà dato

B) tŕkati se (-am se) imperf. refl. trkati se na, po battersi:
trkati se po prsih battersi il petto

tŕn (-a) m

1. spina; aculeo; punta; pruno:
trn vrtnice ga je zbodel è stato punto dalla spina di una rosa

2. teh. spina:
trn za luknjanje spina
kalibrski trn calibro a tampone

3. anat. processo spinoso vertebrale

4. bot. pruno:
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
črni trn pruno selvatico, prugnolo, spino nero (Prunus spinosa)
kristusov trn marruca, soldino (Paliurus spina-christi)
ognjeni trn agazzino (Pyracantha coccinea)
pasji trn spino cervino (Rhamnus cathartica)

5. pren. spina, pruno:
trn zavisti la spina dell'invidia
biti na trnih stare sulle spine
v srcu mi tiči trn ho una spina nel cuore

trochaïcus 3, adv. -ē (Aus.) (gr. τροχαϊκός) trohéjski: Q., Serv., Isid.

trochis, acc. -in, f (gr. τρόχις) tróhis, vrsta figovega vina: sic fit et sycites e fico, quem alii pharnuprium, alii trochin vocant Plin.

trójček triplé moški spol

trojčki triplé(e)s moški spol, (ženski spol), množina

trȍje tróga i trȍjega skupni štev.
1. troje: mora se razlikovati troje; uzet ću jedno od troga, od trojega; približati se trome, približati se trojemu; raspitati se o trome, o trojemu
2. tri: naišao sam na njih troje naletel sem na te tri (en moški in dve ženski, dva moška in ena ženska, dve ženaki in otrok); u kući su otac, majka i ujak; osim njih troga niko se ni za šta u kuči ne pita; njima troma (trojima) do sebe je morala mjesta da napravi
3. ob skupnih samostalnikih kot štev.: troje djece; troje jagnjadi, troje piladi trije otroci, trije jagenjčki, tri piščeta
4. gl. troji -e -a

trójka (-e) f

1. pog. (numero) tre:
na tej progi vozi trojka questa linea è servita dal (tram, autobus) n. 3
žarg., med. izpuliti trojko (podočnik) cavare un canino

2. šol. buono (7)

3. terzetto, trio

4. (ruske sani, kočija) troika

5. igre terna

6. alp. scalata, ascesa di III grado

7. igre tre (nelle licitazioni coi tarocchi)

8. šport. (pri umetnostenem drsanju) tre giri

trōno m

1. prestol, tron:
fino al trono di Dio do Boga
la sala del trono prestolna dvorana
sedere in trono, sul trono sedeti na prestolu, prestolovati; ekst. kraljevati

2. ekst. relig. podstavek z baldahinom (za svetniške kipce)

3. pog. šalj. straniščna školjka

4. pren. prestol:
il trono e l'altare kraljeva in cerkvena oblast
ascendere, salire al trono priti na prestol

5.
troni pl. relig. troni (angelski red)

tropaeum -ī, n (tuj. τρόπαιον ali τροπαῖον „znamenje bega“)

1. tropáj (tropájon, trópaion), znamenje zmage, zmagoslavno znamenje, troféja, pri Grkih sprva prisekano drevo ali kol, kamor so obešali uplenjeno orožje in drugo bojno opravo takoj po zmagi na mestu, kjer se je sovražnik pognal v beg (gr. τραπέσϑαι), pozneje stalen spomenik iz kamna ali medi v obliki stebra, oboka, odra idr.; Rimljani so take spomenike postavljali večinoma na Kapitolu: V., Plin., T., Val. Fl., Val. Max., Suet., Fl. idr., tropaea statuere Ci., Cu. ali ponere Ci.

2. meton. zmaga: Marathonium N., Salaminium Ci., Augusti tropaea Caesaris H., tulit e capto nota tropaea viro O., cuius tropaeis non invidemus Ci.

3. metaf. znamenje, spomin, spomenik, pomnik: ingenii O., necessitudinis atque hospitii Ci., Maecenatis erunt vera tropaea fides Pr.

Opomba: V rokopisih pogosto najdemo inačici trophaeum in trophēum, ki sta se pojavili v pozni latinščini, npr. trophaeum Vulg.; trophēum Iul. Val.

tropical, e, aux [trɔpikal, ko] adjectif tropičen, tropski

climat masculin tropical, végétation féminin tropicale tropsko podnebje, rastlinstvo
chaleur féminin tropicale huda, »tropska« vročina

tropicus 3, adv. -ē (gr. τροπικός)

1. k obratu sodeč, obraten: circuli Front., Hyg., Macr. povratniki ali obratniki (kjer se sonce zopet obrne); Capricornus Aus. kjer se sonce zopet obrne; subst. tropica -ōrum, n prevrati, spremembe: haec tropica instituere Petr.

2. prenesen, uporabljen v prenesenem (nepravem) pomenu, prispodoben, tróp(ič)en, figurativen: locutiones Aug., figura Gell. = tropus, tropice loqui Aug.

tropologicus 3, adv. -ē (gr. τροπολογικός) prenesen, uporabljen v prenesenem (nepravem) pomenu, prispodoben, tróp(ič)en, figurativen: Eccl.

trōppo

A) agg. preveč:
c'è troppa gente preveč je ljudi

B) pron.

1. preveč (oseb):
qui siamo in troppi tu nas je preveč

2. preveč (količina):
non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
ho troppo da fare preveč imam dela

C) avv.

1. preveč, pretirano, prekomerno:
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
di troppo preveč
bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
qui sono di troppo tu sem odveč
troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
troppo poco zelo malo, premalo
mangiare troppo poco premalo jesti

2. zelo, mnogo
non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro

Č) m (kar je) preveč
PREGOVORI: il troppo stroppia
l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

Trost, der, (-/e/s, ohne Plural) tolažba; uteha; Trost bringen jemandem tolažiti koga; Trost finden bei najti tolažbo pri/v, tolažiti se pri; nicht ganz/recht bei Trost(e) sein figurativ ne biti čisto pri pravi; ein magerer Trost klavrna tolažba

trošíti (-im) imperf. consumare, spendere; impiegare (tudi ekst.):
vozilo malo troši la macchina consuma poco
na veliko trošiti spendere e spandere
trošiti malo spendicchiare