Franja

per-maceō -ēre (per in macēre) biti zelo slab, biti zelo šibek (šibak, nèmôčen, nèmočán): aut permaceat (po novejših izdajah permarceret) paries percussus trifaci Enn.

per-macer -cra -crum (per in macer) zelo suh, zelo mršav, zelo pust: caro Cels., creta Ca. ap. Plin.

per-māgnus 3 (per in māgnus) zelo (prav, nadvse, res) velik, znaten: hereditas Ci., numerus C., villa Auct. b. Afr.; permagnum est z inf.: te autem permagnum est (za veliko srečo je treba šteti) nancisci otiosum Ci.; subst. permāgnum veliko, nekaj zelo (prav, nadvse, res) velikega: tu ista permagno aestimas? Ci., permagno (naspr. dissolute) vendere Ci. (prav, zelo) drago da(ja)ti v zakup (v najem), permagni (nostrā) interest Ci. zelo veliko (nam) je do tega.

per-malē, adv. (per in malē) zelo slabo, zelo nesrečno, zelo neuspešno: nam Haedui, fratres nostri, pugnam nuper male (po novejših izdajah malam) pugnarunt Ci. ep. so doživeli hud poraz.

per-marceō -ēre (per in marcēre) biti zelo slab, biti zelo šibek (šibak), biti oslabel: aut permarceret (v starejših izdajah permaceat; gl. per-maceō) paries percussus trifaci Enn.

per-mediocris -e (per in mediocris) zelo (precej) povprečen: qui tolerabiliores volunt esse et ad veritatem vitae propius accedere, permediocres ac potius leves motus debere esse dicunt Ci.

per-mītis -e (per in mītis) „zelo blag“ = zelo (izjemno) sladek, presládek, presladák: sorba Col.

per-modestus 3 (per in modestus) zelo skromen, zelo zmeren, zelo plah (plahôten): homo Ci., verba edicti erant pauca et sensu permodesto T.

per-modicus 3, adv. -ē (per in modicus) zelo skromen (skromne mere), zelo zmeren, zelo majhen, majc(k)en, majčken, precej neznaten, precej nepomemben: locus, res familiaris Suet., Col., ut illa ipsa permodica, si mensae prandioque superessent, quamvis alteri convivio reponerentur Aur., dos Ulp. (Dig.).

per-molestus 3, adv. -ē (per in molestus) zelo nadležen, prenadležen: permoleste tuli Ci. zelo nadležno (prenadležno, sitno) mi je bilo, at hi (sc. scrupuli) non sunt permolesti Ci. ep., odiosum nescio quem occurrisse ac permolestum Don., permoleste ferre Ci. za zlo vzeti (jemati), zameriti, zelo ne(je)voljen biti, (zelo) nezadovoljen biti, jezen biti, jeziti koga kaj, komu biti kaj zelo neprijetno (sitno, v nadlego).

per-mollis -e (per in mollis) zelo mehak, zelo mil, premil (za uho): quod etiam in carminibus est permolle (po novejših izdajah praemolle) Q.

per-moveō -ēre -mōvī -mōtum (per in movēre)

1. zelo (močno) (raz)gibati, zelo (močno) (razgiba(va)ti), močno (s)tresti, močno (krepko) pretres(a)ti: terram sarritione Col. obdel(ov)ati, prekopa(va)ti, mare permotum Lucr. razburkano, viharno.

2. metaf.
a) nagniti (nagibati) k čemu, pripraviti (pripravljati) do česa, napotiti (napotováti), napelj(ev)ati, spodbuditi (spodbujati) k čemu, (pri)siliti, usmeriti (usmerjati) k čemu, v kaj, nakloniti (naklanjati) k čemu: animos Ci., conventum Salonis cum neque pollicitationibus neque denuntiatione periculi permovere C., nihil te curulis aedilitas permovit, quominus castissimos ludos omni flagitio pollueres Ci. Večinoma pt. pf. permotus (ki se pogosto sloveni z act.): his rebus p. N., auctoritate Orgetorigis permoti C., studio dominandi p. plebs S., iracundiā, dolore, metu permotus Ci. iz jeze, od žalosti, iz strahu.
b) vzbuditi (vzbujati), razvne(ma)ti, razburiti (razburjati), (raz)dražiti (razdraževati), (vz)dražiti, (raz)srditi, vznemiriti (vznemirjati), duševno (z)ganiti, premakniti (premikati): invidiam, misericordiam, metum et iras T., omnes affectus Q., nec vero miseratione solum mens iudicum permovenda est Ci., plerumque permoveor, num … T. vznemirja me vprašanje, ali … , ne animo permoverentur Ci. da jim ne bi upadel pogum (srčnost), milites gravius permoti C. hudo razjarjeni, zelo razsrjeni, hoc tumultu permoti N. vznemirjeni, osupli, barbari navium figurā permoti C. prevzeti nad … , labore itineris permoveri C. zlovoljen (nejevoljen) biti zaradi težke poti (težavnega pohoda), permotus ad miserationem T., permotus in gaudium T.

per-multus 3 (per in multus) premnog, zelo veliko (njih); nav. pl.: partes V., viri Ci.; sg. subst. permultum -ī, n premnogo, zelo veliko: p. interest Ci., p. classe veherent Ci., permulto clariora Ci., permulta rogatus H.

per-mundus 3 (per in mundus) zelo snažen, zelo čist, prečist: permundae enim sunt hae volucres Varr.

per-necessārius 3 (per in necessārius)

1. zelo (nadvse, res, nujno, neizogibno) potreben ali nujen: tempus Ci. ep. kritično obdobje, res, clausula Ulp. (Dig.), sacrorum traditio Ap.

2. tesno povezan s kom, v srčnem (tesnem) prijateljstvu združen, zaupno prijateljski s kom: homo intimus ac mihi p. Ci.; subst.: paternus amicus ac pernecessarius Ci. zaupnik, pernecessarii mei Ci. ep.

per-necessē, adv. (per in necessē) zelo (nadvse, res, nujno, neizogibno) potrebno: at primum istae ipsae leges quas recitas, ut mittam cetera, significant, quam noluerint maiores nostri, nisi cum pernecesse esset, hominem occidi Ci.

per-niger -gra -grum (per in niger) zelo črn (temen), čisto črn (temen), prečrn: specie venusta (sc. nutrix), ore atque oculis pernigris Pl.

per-niteō -ēre (per in nitēre) zelo se svetiti, zelo se lesketati, zelo se bleščati: est lacus quo perfusa corpora quasi uncta pernitent: bibitur idem Mel.

per-nōbilis -e (per in nōbilis)

1. zelo znan, zelo sloveč, zelo slaven, zelo znamenit, slovit: epigramma Graecum Ci., est et Abydo obiacens Sestos, Leandri amore pernobile Mel.

2. zelo imenitnega rodu, zelo imeniten, preimeniten, zelo plemenit: matronae Lamp., genus Aur., quid (sc. loquar) Tyro et Sidone tenuitate perlucidas, micantes purpura, plumandi difficultate pernobiles? Vop.

per-nōtus 3 (per in nōtus) zelo znan: Marathon magnarum multarumque virtutium testis iam inde a Theseo, Persicā maxime clade pernotus Mel., intererat epulis Dioxippus Atheniensis, pugil nobilis et ob eximiam virtutem virium iam et regi pernotus et gratus Cu.