Franja

κρίσις, εως, ἡ (κρίνω) 1. ločitev, razpor, spor, prepir τῶν θεῶν, boj περί τινος, εἰς κρίσιν ἔρχομαι grem na tekmo. 2. izbor, izvolitev χὤπου δικαίων κἀγαθῶν ἀνδρῶν κρίσις kjer iščeš dobrih in pravičnih mož. 3. odločitev, τόξου κρίσις odločitev (boj) z lokom, (δρόμου), οὗ πρώτη κρίσις ki se prvi odloči = s katerim se začenjajo bojne igre, τὴν κρίσιν ποιῶ odločim, razsodim; τὸ Μηδικὸν κρίσιν ἔσχε (vojna) se je odločila; pos. a) preizkušnja, presoja, pretres; b) sodnijska preiskava, obtožba, pravda, sodišče; πάρειμι πρὸς τὴν κρίσιν, καθίστημι ἐμαυτὸν ἐς κρίσιν τινί obljubim komu, da pridem pred sodišče, εἰς τὴν κρίσιν οὐχ ὑπακούω ne pridem pred sodišče, προκληθεὶς ἐς κρίσιν poklican pred sodišče, κρίσιν ποιῶ začnem tožbo; sodba NT, obsodba μετὰ τὴν κρίσιν; c) pravica, pravičnost, kazen NT.

ληιάς, άδος, ἡ (ληίς) ep. uplenjen, ujet; subst. (vojna) ujetnica, sužnja.

μαχήμων 2 ep. μάχιμος 3 in 2 (μάχομαι) 1. bojaželjen, bojevalen, bojevit; vojaški. 2. za boj pripraven, sposoben, οἱ μάχιμοι, τὸ μάχιμον za boj sposobni mladeniči (vojna sila; opp. pratež); οἱ μάχιμοι, τὸ μάχιμον γένος vojaška kasta (razred bojevnikov v Egiptu).

ναυτικός 3 (ναύτης) 1. ladijski, pomorski, δύναμις vojna moč na morju, mornarica. 2. v mornarstvu izveden. 3. subst. a) ὁ ναυτικός brodar, mornar; b) ἡ ναυτική (sc. τέχνη) brodarstvo, mornarica, služba v mornarici; c) τὸ ναυτικόν brodarstvo, mornarstvo, brodovje, mornarica; d) τὰ ναυτικά mornarska služba, služba na ladjah.

ὁμαιχμία, ion. -ίη vojna zaveza, zavezništvo, συντίθεμαι ὁμαιχμίην τινί sklenem vojno zavezo.

ὅμ-ορος 2, ion. ὅμ-ουρος (ὅρος) mejni, sosednji, na meji, πόλεμος vojna na meji; ὅμορός εἰμι sem mejaš (sosed); subst. ὁ ὅμορος sosed, mejaš, ἡ ὅμορος(sc. χώρα) sosednja dežela, τὸ ὅμορον sosedstvo.

ὁμοφρονέω (ὁμό-φρων) sem istega mišljenja, isto mislim, sem složen, ravnam v istem zmislu; sočustvujem, πόλεμος ὁμοφρονέων soglasno sklenjena vojna.

ὁπλομαχία, ἡ (μάχομαι) boj s (težkim) orožjem, vaja v rabi orožja, vojna umetnost, taktika.

ὁρμή, ἡ [Et. iz kor. ser, teči] 1. a) napad, naskok, naval, pritisk, udarec, sila, moč, ἐς ὁρμὴν ἔγκεος ἐλθεῖν približati se za lučaj kopja; b) odhod, pohod, podjetje, začetek, vojna. 2. nagon, trud, prizadeva, naklep, namera, želja, hrepenenje, strast, marljivost, καθ' ὁρμήν vneto, marljivo, μιᾷ ὁρμῇ in ἀπὸ μιᾶς ὁρμῆς v enem navalu, istočasno, obenem, enodušno, z isto gorečnostjo.

περι-γίγνομαι, ion. -γίνομαι 1. postanem močnejši od koga τινός, obvladam koga, premagam, zmagam, prekašam, presegam, nadkriljujem, sem močnejši τινός τινι. 2. περιγίγνεται pokaže se, izhaja, izvira iz česa, posledica je μέγισται τιμαὶ ἔκ τινος; περιεγένετο, ὥστε καλῶς ἔχειν pokazalo se je, da je bilo v redu (prav). 3. ostanem pri življenju (živ), οἱ περιγενόμενοι ki so ostali (pri življenju); preživim, rešim se, srečno jo odnesem, τούτου τοῦ πάθους uidem tej nesreči, ἤν τι περιγίγνηται αὐτοῖς τοῦ πολέμου ako bi jim vojna dopustila, (poleg glavnega namena) tudi to storiti.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πόλεμος, ὁ, ep. πτόλεμος (gl. πελεμίζω) vojna, vojska; boj, bitka; bojni metež, prepir; πόλεμον ποιέω povzročam (začnem) vojno, ποιοῦμαι vojskujem se, τὰ εἰς (πρὸς) τὸν πόλεμον vojne potrebščine, vojne vaje, vojna služba, vojaščina.

ῥώμη, ἡ (ῥώννυμι) 1. telesna moč, jakost, sila. 2. politična ali vojna moč, vojska. 3. duševna moč, srčnost, hrabrost, pogum, odločnost.

σαβαώθ vojne trume, vojna krdela NT.

σθένος, ους, τό ep. poet. [Et. iz zgwhenos] 1. jakost, moč, krepkost, σθένος Ἰδομενῆος jaki, močni Idomenej. 2. moč, mogočnost, oblast, vojna moč, vojstvo, παντὶ σθένει s celo vojsko; pogum, junaštvo.

στρατεία, ἡ, ion. στρατηίη (στρατεύω) 1. a) bojni pohod, vojska, vojna; οἴκοι καὶ ἐπὶ στρατείας domi militiaeque; b) vojna služba; pren. boj, vojskovanje NT. 2. redko: vojstvo, vojska, armada.

στράτευμα, ατος, τό (στρατεύω) 1. vojska, vojne čete, vojaki, armada, vojstvo, ἱππικόν konjenica; NT posli, služabništvo. 2. tabor. 3. bojni pohod, vojna.

στρατήγημα, ατος, τό poveljnikov načrt, zvijačen načrt, vojna zvijača.

στρατηγία, ἡ (στρατ-ηγός) 1. vrhovno poveljstvo, poveljništvo, poveljniška čast in služba; a) v Atenah: služba strategova; b) v Rimu: pretura. 2. vodstvo vojske; spretnost, vojna umetnost, taktika.

στρατηλασίη, ἡ (στρατ-ηλάτης) 1. vojni pohod, vojna. 2. vojska, armada, vojaki.