Franja

medén¹ (-a -o) adj.

1. di, del miele, melario:
čeb. medena rosa melata
gastr. medene kroglice struffoli
medeno pecivo confortino
medeno vino vinomele

2. molle (frutto):
medena hruška burrona

3. mellifluo, sdolcinato, melato

4. pren.
medeni mesec luna di miele
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. medena detelja meliloto (Melilotus)
bot. medena ustna labello (delle orchidacee)

medeor -ērī, pf. nadomešča sānāvī

1. (po)zdraviti, ozdraviti (ozdravljati), vráčiti; nav. z dat.: morbo Ci., vulneribus Ci., Cels., Plin., vino veteri morbo Formula vetus ap. Varr., oculis aut vulneribus Q., dolori dentium Plin. (o)lajšati, pregnati, auribus, homini Plin.; preg.: cum capiti Sex. Rosci mederi debeam, reduviam curem Ci. (gl. reduvia); redko z acc. ali s praep.: m. vulnus, vitia Vitr., ut medendis corporibus animi multo prius militum imperatori reconciliarentur L., aquae salubritate medendisque corporibus nobiles Vell., m. contra ictūs serpentium Plin.; abs.: Plin., usus medendi V., ratio medendi Suet., ars medendi O., Sen. ph. ali scientia medendi Cels., Aur. zdravilstvo; subst. pt. pr. medentēs zdravilci, zdravniki; pass.: ut ex vino stomachi dolor medeatur Hier.

2. metaf.
a) pomoči (pomagati), na pomoč priti (priteči), priskočiti: rei publicae adflictae Ci., animo polluto Sen. tr.
b) (o)zdraviti = pomoči (pomagati), (u)braniti, odvrniti (odvračati), ustaviti (ustavljati), preprečiti (preprečevati); z dat.: malo, incommodis omnium, religioni, stultis Ci., inopiae rei frumentariae C., timori O., nostro medere labori O. olajšaj, cum satietati tum ignorantiae lectorum N., invidiae S., vitiis Plin. iun., conserere verba medentia Stat.; z acc.: quas (cupiditates) mederi possis Ter.; abs.: violentia aegrescit medendo V.; pass. impers.: ut huic vitio medeatur Vitr.

medicamentoso

vino medicamentoso zdravilno vino

medicinal zdravilen

hierba medicinal zdravilno zelišče
vino medicinal zdravilno vino

Meditrīna dea -ae, f Meditrína, boginja zdravljenja: P. F. Njej na čast so 11. oktobra obhajali praznik Meditrīnālia -ium, n meditrinálije: Octobri mense Meditrinalia dies dictus a medendo, quod Flaccus flamen Martialis dicebat hoc die solitum vinum [novum] et vetus libari et degustari medicamenti causa; quod facere solent etiam nunc multi cum dicunt: novum vetus vinum bibo, novo veteri [vino] morbo medeor Varr., Meditrinalia dicta hac de causa. Mos erat Latinis populis, quo die quis primum gustaret mustum, dicere ominis gratiā: „Vetus novum vinum bibo, veteri novo morbo medeor.“ A quibus verbis etiam Meditrinae deae nomen conceptum eiusque sacra Meditrinalia dicta sunt P. F.

meh [é] moški spol (-a, -ôva, -ôvi)

1. odrt: der Balg, Tierbalg
odreti na meh den Balg abziehen/abstreifen

2. tehnika der Balg, Faltenbalg; (pihalnik) der Tretbalg, Blasebalg
mehovi množina das Gebläse

3. glasba dude: der Luftsack; orgle, harmonika: der Balg; (harmonika) das Akkordeon, ironično die Quetschkommode

4. foto: der Balgen, das Balgengerät (za snemanje iz bližine Balgennaheinstellgerät)

5. za vino: der Weinschlauch
figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen

6.
anatomija ledvični meh das Nierenbecken
živalstvo, zoologija zračni meh der Luftsack
|
figurativno delati s čim kot svinja z mehom Schindluder treiben mit

méh skin

méh za vodo water-skin, goat-skin
méh za vino wine-skin
kovaški méh bellows pl

méh (-a) m

1. mantice (del fabbro, dell'organo)

2. šalj. fisarmonica:
nategovati, vleči meh suonare la fisarmonica

3. star. (duda) zampogna, cornamusa

4. otre:
meh vina otre di vino
pren. novo vino devati v stare mehe riempire otri vecchi di vino nuovo
vulg. razparati komu meh sventrare uno
pren. odreti koga na meh far vedere le stelle a qcn.
pren. vpiti, kot bi ga drli na meh strillare come un ossesso
imeti smeh in jok v enem mehu ridere e piangere insieme
delati s čim kakor svinja z mehom maltrattare, bistrattare qcs.
sopsti kot kovaški meh soffiare, sbuffare come un mantice
goniti meh tirare, menare il mantice
fot. kamera na meh camera a soffietto
čeb. kadilnik na meh fumigatoio a soffietto
anat. ledvični meh bacinetto renale
zool. pljučni meh sacco aereo
teh. prehodni meh mantice (intercomunicante)
PREGOVORI:
prazen meh ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

mêhek (-hka -o)

A) adj.

1. molle, tenero, soffice, morbido:
mehek sneg neve molle
mehka blazina cuscino soffice, morbido
mehek svinčnik matita tenera
mehki lasje capelli morbidi

2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

3. lieve; caldo:
mehek stisk roke una lieve stretta di mano
mehke pastelne barve morbidi colori pastello

4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

5. pren. benevolo, affabile, cordiale

6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
šport. mehka igra gioco morbido
iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
imeti mehko srce avere un cuore tenero
do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
gastr. mehka moka farina macinata fine
bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
kem. mehka voda acqua dolce
metal. mehke kovine metalli dolci
kor. mehki copatki scarpette da ballo
med. mehki čankar ulcera molle
les. mehek les legno dolce
metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
fot. mehek negativ negativa sfocata
agr. mehki sir formaggio tenero
um. mehki slog gotico fiorito
lingv. mehki soglasnik palatale
mehki svinec piombo dolce
anat. mehko nebo palato molle
mehko vino vinello
metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
obl. mehek klobuk lobbia
anat. mehka možganska opna pia madre
gastr. mehki kravji sir provatura

B) mêhki (-a -o) m, f, n
kuhati (kostanj)
do mehkega scuocere
gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
hoditi po mehkem camminare sul morbido

melampsythium (melampsithium) -iī, n (gr. μελαμψύϑιον) „rozínovec“, črno vino iz rozin: Plin.

mergō -ere, mersī, mersum (iz *mezgō; prim. skr. májjati potapljati se, pogrezati se, lat. mergus)

1. potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrez(ov)ati), med.-pass. potopiti (potapljati) se, pogrezniti (pogrez(ov)ati) se: Varr., Mart., Sen. ph., Pr., Lucan., Lucr. idr., cum cavea liberati pulli non pascerentur, mergi eos in aquam iussit Ci. ali mergi iussit pullos L. epit. utopiti, aves, quae se in mari mergunt Ci., nec me deus aequore mersit V., sub aequora O., V., sub aequore O., aquā languidā mergi L., et mersis fer opem, mitissima, rebus O. potopljenemu svetu; poseb. o ladjah: Plin., Lucan., Ci., quadriremis multae praeterea capiuntur aut rostris perforatae merguntur Auct. b. Alx., naves in alto m. L. se potopijo; occ. ladjo potopiti (na morju), ladjo pogrezniti (na dno morja): partem classis Vell., XXXI naves cepit, XIV mersit Eutr., Graiae pars maxima classis mergitur Lucan.; med. o zvezdah: merguntur sidera O. gredo v zaton, zahajajo, vertor in occasum tardum dux ante Booten, qui vix sero alto mergitur Oceano Cat.

2. metaf.
a) vtakniti (vtikati), skri(va)ti, zakri(va)ti: Plin., Sen. tr., Mart., Lucan., Stat. idr., caput in terram effossam L., vultus in cortice O., canes mersis in corpora rostris delacerant dominum O. zasekavajoč zobe globoko v telo, mea viscera in sua O. zapletati, pandere res alta terra et caligine mersas V., m. lumina Ps.-Q. (Decl.) oči zatisniti, caelum mergens sidera Lucan. = zahodna stran neba, zahod; o mornarjih: mergunt Pelion et templum Val. Fl. izgubljati izpred oči; med.: utrum mergeretur Iuppiter (sc. zvezda) an occideret, ante paucas dies didicimus Sen. ph.; med. o rekah: izlivati se: fluvius in Euphratem mergitur Plin.
b) potopiti (potapljati), pogrezniti (pogrezati), globoko pahniti (pehati): fortuna viros mersit V. je uničila, set me fata mea et scelus exitiale Lacaenae his mersere malis V. me je dvakrat spravila v nesrečo, me je dvakrat onesrečila, mersus rebus secundis L. plavajoč v sreči, quos (infantes) dulcis vitae exsortis et ab ubere raptos abstulit atra dies et funere mersit acerbo V. v bridko smrt pognati, lumina somno Val. Fl. zapreti oči k spancu, quos nulla mali vicerat vis, perdidere nimia bona ac voluptates inmodicae, et eo inpensius, quo avidius ex insolentia in eas se merserant L. pogrezniti (pogrezati) se v strasti, nec luxus ullus mersaeque libidine vitae Campanis modus Sil. v razkošnost pogreznjeno, razkošno, razvratno, vino somnoque mersus L. pogreznjen v pijanost in spanje = pijan in trdno speč, potatio, quae mergit Sen. ph. popivka, ki opijani, censum domini mergit Plin. uničuje imetje; tako tudi: mergit longa atque insignis honorum pagina Iuv., ut mediocris iacturae te mergat onus Iuv. te potlači, uniči, impendio a piscatoribus mergi Ap., ut mergantur pupilli Icti. izgubijo svoje imetje, mergantibus sortem usuris L. obresti utapljajo kapital = obresti so večje od glavnice.

mesa ženski spol miza; hrana, oskrba; (visoka) planota; stopniščni presledek

mesa andante, mesa parlante premikanje (trkanje) mize (spiritizem)
mesa catalana bogato obložena miza
mesa de(l) comedor jedilna miza
mesa de charnela(s) sklopna miza
mesa escritorio, mesa de despacho pisalna miza
mesa extensible raztegljiva miza
-ministro delovna (pisalna) miza
mesa de noche nočna miza
mesa plegable zložljiva miza
mesa puesta pogrnjena miza
mesa rodante (Am) tekoči trak
vino de mesa namizno vino
cubrir la mesa prinesti jedila na mizo
alzar (quitar, levantar) la mesa pospraviti mizo
poner la mesa pogrniti mizo
a mesa puesta brez truda in dela; o pravem času
sentarse a la mesa za mizo sesti
comer en mesa jesti pri skupni mizi za goste

mescolare

A) v. tr. (pres. mescolo) mešati, zmešati, premešati (tudi pren.):
mescolare l'acqua col vino mešati vino in vodo
mescolare Ebrei e Samaritani šalj. strpati vse v en koš
mescolare le carte igre mešati karte

B) ➞ mescolarsi v. rifl. (pres. mi mescolo)

1. pomešati, zmešati, premešati se:
mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

2. pren. vmešavati se:
mescolarsi nelle faccende altrui vmešavati se, vtikati nos v tuje zadeve

méšati to mix; to blend; to stir; to shuffle

méšati barve to blend colours; (kovine) to alloy; (čaj, tobak) to blend
méšati karte to shuffle the cards
méšati si kavo to stir one's coffee
(raso, pasmo méšati, križati) to interbreed, to mongrelize
méšati poper in sol to mix pepper and salt
méšati vino z vodo to mix wine with water
méšati veselje z žalostjo to blend joy with sadness
méšati se to mix, to mingle, finance, pesniško to commingle (z with)
ne mešaj se v moje zadeve! mind your own business!
méšati se v tuje zadeve to interfere with (ali to pry into; to meddle with) other people's business
on se vedno v vse meša (figurativno) he is always poking his nose into other people's business, he likes to have a finger in every pie, he is always shoving his oar in
meša se mu (figurativno) he is rambling, he is raving, he is mad, he is delirious
se ti meša? are you crazy?, are you losing your mind?

méšati mêler, mélanger, faire un mélange ; (strup) préparer ; kemija combiner ; (karte) battre (ali mêler) les cartes ; (kovine) allier

mešati z vodo (vino) couper d'eau
mešati se v kaj se mêler de, s'ingérer, s'immiscer, s'insinuer, intervenir dans
mešati se v pogovor se mêler à la conversation, familiarno mettre son grain de sel
meša se mu il a le cerveau dérangé (ali fêlé), il a perdu la tête, popularno il travaille du chapeau, il lui manque une case, il a une araignée dans le plafond, il est cinglé (ali toqué, marteau, maboul)

metrēta -ae, f (gr. μετρητής = „odmerjalec“)

1. metréta, atenska tekočinska mera = 12 χόες (congii) ali 144 κοτύλαι (= 40 l), 3/4 atiškega medimna (μέδιμνος): Col., S., G.; kot ladijska mera sod, tona = 1000 kg: navis, metretas quae trecentas tolleret Pl., plurimus Hispanas mittit mihi nauta metretas Mart. ladijske tovore blaga.

2. nekakšen sod, večja posoda, kad za vino ali olje: oleum si in metretam novam inditurus eris Ca., olivariae Col., hic tignum capiti incutit, ille metretam Iuv.

miente ženski spol misel, premišljanje

poner (parar) mientes en paziti na
traer a las mientes spomniti na nekaj
se le vino a las mientes prišlo mu je na misel

ministrō -āre -āvī -ātum (minister)

1. (po)streči komu, (po)gostiti koga: Acastum retine, quo tibi commodius ministretur Ci. ep., si quis ex familia coeperit adversa valitudine adfici, videndum erit, ut is quam commodissime ministretur Col.; poseb. streči pri jedi (mizi), jedi in pijačo prinašati na mizo, (vino) natočiti (natakati) in poda(ja)ti, (po)streči komu s čim: hic ministrabit Pl., servi ministrant Ci., ministrare cibos T., nectar O., Ganymedes pocula ministrans Ci., ministratur poculis maximis Ci. streže se z največjimi čašami, cena ministratur pueris tribus et lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H. pri jedi strežejo trije mladi sužnji, soli fictilibus ministrari iussit T. v lončenih posodah, nosmet inter nos ministremus monotropi Pl.; z inf.: ut (sc. Ganymedes) Iovi bibere ministraret Ci. da bi bil Jupitrov točaj; occ. (po)streči s čim, oskrbeti (oskrbovati), uporabiti (uporabljati), ravnati s čim: velis (dat.) ministrat V. streže jadrom (po drugih je velis abl. in je treba glag. ministrat dodati ratem iz predhodnega ratem canto subigit, torej: streže ladji z jadri, jo usmerja; prav tako tudi: ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V. ali m. ratem vento Val. Fl., navem velis m. T. oskrbeti z jadri, m. telis pariterque habenis (dat.) Stat. streči jim = rokovati z njimi, uporabljati jih, caelo modo sol, modo luna ministrat Pr. sveti, m. sumptibus (dat.) Varr. stroške plačevati, poravnavati.

2. poda(ja)ti, da(ja)ti, prinesti (prinašati), priskrbeti (priskrbovati), podeliti (podeljevati), preskrbeti (preskrbovati), oskrbeti (oskrbovati): sic arma viro sociosque ministrat Val. Fl., equus terga ministrat Val. Fl., iamque faces et saxa volant, furor arma ministrat V., hinc raptas fugientibus ingerit hastas in tergus (Iuno vires animumque ministrat) V., adnectebatque Caecilium Cornutum praetorium ministravisse pecuniam T., prolem Tib. podariti, vinum, quod verba ministret H., m. faces furiis Clodianis Ci., nova bello semina m. T., victum alicui Varr., capra pilos ministrat ad usum nauticum Varr., a nobis omnia populo Romano semper et belli adiumenta et pacis ornamenta ministrata sunt Ci.

3. (po)skrbeti za kaj, izvršiti (izvrševati): Sil., res omnes timide m. H., iussa medicorum O.

Opomba: Skrč. nosmet inter nos minstremus (po novejših izdajah ministremus) monotrophe: hoc conviviumst Pl.

misturare v. tr. (pres. misturo) mešati:
misturare il vino ponarediti vino

mlad (-a, -o) jung; zelenjava: zart
rosno mlad blutjung; Jung- (delavec der Jungarbeiter, delavka die Jungarbeiterin, ličinka živalstvo, zoologija die Junglarve, živina das Jungvieh, volivec der Jungwähler, Jungbürger); Nachwuchs- (avtor der Nachwuchsautor, igralec der Nachwuchsschauspieler, talent das Nachwuchstalent)
mlad po letih jung an Jahren
mladi les gozdarstvo das Grünholz
mladi par Brautleute množina, das Brautpaar
staro in mlado alt und jung
mlado vino der Jungwein, der Heurige ( ein -r)