Franja

arquer [arke] verbe transitif usločiti, v loku ukriviti; populaire hoditi; verbe intransitif ukriviti se, usločiti se; (populaire)

il (ne) peut plus arquer ne more več hoditi

arredilar zapreti v stajo (živino)

arregladamente v redu, po redu

arregladamente a po, v smislu, ustrezno

arregostarse najti zadovoljstvo v; ugajati

arrendar [-ie-] najeti, v zakup vzeti

no le arriendo la ganancia ne bi hotel biti v njegovi koži

arrēndersi^* v. rifl. (pres. mi arrēndo)

1. vdati se:
arrendersi a discrezione vdati se brezpogojno, na milost in nemilost

2. pren. vdati se, ukloniti se, popustiti, privoliti v kaj:
arrendersi all'evidenza dei fatti vdati se pod težo dejstev

arrequín moški spol ameriška španščina vodilni konj v povezki konj

arrérager [areraže] verbe intransitif, juridique biti v zamudi s plačilom, ostati dolgovan, neplačan

arrestar aretirati, prijeti; v ječo zapreti

arrestarse a todo ničesar se ne ustrašiti

arriéré, e [arjere] adjectif zaostal, ki je v zaostanku; nazadnjaški; masculin zaostanek, zaostali dolg

enfant masculin arriéré zaostal otrok
homme masculin aux idées arriérées človek z nazadnjaškimi idejami
rembourser l'arriéré plačati zaostanek
faire rentrer des arriérés izterjati zaostale dolgove

arrière² [arjɛr] adjectif, invariable zadajšnji; masculin zadnji del; hrbtna stran; marine zadnji del ladje, zadnji krn; sport branilec; militaire zaledje, pluriel komunikacije v zaledju

vous serez mieux à l'arrière bolje boste (sedeli) zadaj
les feux arrière de la voiture zadajšnje luči pri avtu
marche féminin arrière (automobilisme) ritenska vožnja
avoir vent arrière imeti veter v hrbtu, pluti z vetrom

arrinconar v kot postaviti, odložiti, ad acta dati; preiti (koga pri napredovanju); ugnati, užugati

arripiō (adripiō) -ere -ripuī -reptum (ad in rapere)

1. hlastno k sebi (nase) potegniti, hlastniti po čem, urno z(a)grabiti, prijeti, popasti: arripere gladium Pl., telum Ci., N., arma L., arcūs, ensem O., saxa Cu., vestimenta N., filiam eius (regis) parvulam arripuit N., Tarquinius medium arripuit Servium L. je prijel čez pas, arripere manum alicuius Hirt. za roko koga prijeti, arrepta manu H., signiferum manu (= za roko) arreptum secum... rapit L., arr. aliquem barbā Pl. ali comā O. ali caput capillo Suet. za brado, za lase; arr. cultrum ab lanio L., tabulam de naufragio Ci., patrem familias ex aliquo circulo Ci., scuta e strage T.

2. occ.
a) pograbiti, nagrabiti, v naglici zgrniti, nabrati, (z)brati, (z)gnati: equum cum scuto pedestri L., scribas, apparitores Ci., arrepta familia (sc. servorum ali gladiatorum) Ci., cohortes arreptas in urbem inducere L., arreptae naves T.
b) napasti, (po)lotiti se koga, česa, iti na(d) koga, kaj: turbata arripe castra V., arriperent vacui occupatos T.; (o krajih) urno zasesti, zavzeti ali zavzeti poskušati: arripuit locum V., arrepta tellure V., hanc (tellurem) arripe velis V. jadraj proti njej; (o ognju) popasti se česa (klas. corripere): quamcumque (ignis) arripuit partim Lucr., ignis omnia, quae arripuit, absumit Lact.
c) prijeti, zgrabiti koga (da bi ga vrgli v zapor), v zapor vreči, zapreti: Virginius arripi iubet hominem L., arreptus a viatore L., uno aut altero arrepto quieturos alios L.
č) jur. koga (zlasti oblastnika, ki je odstopil) pred sodišče postaviti ali pozvati, s tožbo prijeti: (consules) abeuntes magistratu Cn. Genucius tribunus plebis arripuit L., est arreptus unus eques Romanus de pecuniis repetundis reus Ci., quaestor... aliquot criminibus arreptus est Suet.; pren. kot satirik pred svoje sodišče pozvati = precejati, prerešetati, šibati koga, kaj: luxuriam et Nomentanum H., (Lucilius) primores populi arripuit populumque tributim H.

3. pren.
a) (o bolečini) napasti, (o bolezni) popasti, zgrabiti, lotiti se, (o spanju) prijeti, (po)lotiti se koga: ne succussu maior arripiat dolor Pac. fr., qui (dolor) simul atque arripuit, interficit Ci., adversa valetudine arreptus Iust., Alexandrum somnus arripuit Iust.; od tod arreptus obseden ali božjasten: P. Veg.
b) hitro, hlastno prijeti za kaj, prizadevno poprijeti se česa, (u)porabiti kaj, (o)koristiti se s čim, prisvojiti si, sprejeti, vzeti kaj: statim me esse arrepturum arma iudiciorum atque legum Ci., libenter arr. facultatem laedendi Ci., causam ad caedes Ci., occasionem L., Iust., impedimentum pro occasione L., tempus V., omen Val. Max. z veseljem sprejeti, suspiciones T.; verba de foro Ci., maledictum ex trivio Ci. z veseljem, kaj (= zelo) rad na jezik vzeti (jemati), legem ex natura ipsa arripuimus Ci. smo izvedli, vocem et gestum aliunde Ci., quaerit... Socrates, unde animum arripuerimus, si nullus fuerit in mundo Ci.; (duševno) hitro doumeti, pojmiti, naučiti se: quod ipse celeriter arripuit, id... tarde percipi videt Ci., quod iam pueri... ita celeriter res innumerabiles arripiant Ci.; od tod vztrajno poprijeti se ali lotiti se česa, podati se na kaj: studium litterarum N., litteras Graecas sic avide, quasi... Ci., causam illam totam et tempus (sočasne zgodovine) Ci.; takoj prijeti se česa, pristati na kaj: quod iste arripuit et ita sese facturum confirmavit Ci.; pren. proti zakonu prilastiti si, prisvojiti si kaj: ille non mediocri cupiditate adripuit imperium Ci., sibi imperium arr. Auct. b. Hisp.; praemia arrepta a socru suo Acc. ap. Prisc., qui cognomen sibi ex Aeliorum imaginibus adripuit Ci.

arrivo m

1. prihod:
essere in arrivo prihajati; železn.
arrivi prihodi vlakov
nell'albergo sono previsti nuovi arrivi v hotelu pričakujejo nove goste

2. pl. trgov. pošiljka; nove pošiljke blaga:
esporre gli ultimi arrivi postaviti v izložbo novo blago

3. šport cilj; prihod v cilj:
striscione d'arrivo cilj (transparent, ki označuje cilj)
arrivo in gruppo prihod skozi cilj v skupini
arrivo in volata prihod v finišu

arroccare²

A) v. tr. (pres. arrōcco)

1. šah rokirati, napraviti rokado

2. voj. rokirati (enote)

3. pren. spraviti na varno, zavarovati

B) ➞ arroccarsi v. rifl. (pres. mi arrōcco)

1. spraviti se v zavetje, zavarovati se

2. šport zapreti, zapirati obrambo (nogomet)

arruncharse ameriška španščina v klobčič se zviti

arterialization [a:tiəriəlaizéišən] samostalnik
fiziologija pretvarjanje venozne krvi v arterijsko, arterializacija

arterialize [a:tíəriəlaiz] prehodni glagol
fiziologija arterializirati, spreminjati venozno kri v arterialno

arthrītis -tidis, f (gr. ἀρϑρῖτις) protin, bolečine v udih, v kosteh: Cael., Porph. —Soobl. arthrīsis: Plin. Val., Prud.

article² [á:tikl]

1. prehodni glagol
dati v uk (pogodbeno)
pravno razčleniti obtožbo; obtožiti (for zaradi)

2. neprehodni glagol
zediniti se

to be articled to pri kom se učiti