Franja

Zadetki iskanja

  • representar predstaviti, uprizoriti; zastopati; prikazati, predočiti; naznaniti

    representar bien su papel (gled) dobro igrati svojo vlogo
    representar el pueblo zastopati ljudstvo
    tiene menos años de lo que representa ni toliko star, kot mu je videti
    representarse predstaviti se, pokazati se; predstavljati si; dostojanstveno nastopiti
    se me representa pade mi v glavo
  • re-staurō -āre -āvī -ātum (iz in in *staurō (= pōnō) „postaviti“ domnevno prvotno beseda iz sakralnega besednjaka; indoev. kor. *st(h)ēu-ro- (*st(h)āu-rō-), *st(h)əu-ro-, *st(h)ū-ro- trden, močan (razširjen iz kor. *stáH- postaviti, stati; prim. stāre); prim. skr. sthāvaráṣ močan, trden, gr. σταυρός kol, στεῦμαι nastavljam se, pripravljam se za kaj, στύω postavljam kvišku (pokonci), στο(ι) stebrišče, στῦλος steber, črtalnik, στῦμα erekcija, nabreklost penisa, got. stiurjan določiti, določati, stvnem. stiura kol, krmilo, nem. Steuer, sl. star (prvotni pomen „trdno postavljen, čvrst, izkušen“), sl. (po)staviti, lat. instaurare)

    1. obnoviti (obnavljati), popraviti (popravljati), znova (z)graditi, znova postaviti (postavljati), restavrirati: aedem Veneris, Pompei theatrum T., aliquid in pristinum statum Icti. postaviti (spraviti) v prejšnje stanje, navem iisdem tabulis Icti.

    2. ponoviti (ponavljati), znova zače(nja)ti: bellum Iust., accusationem, veterem obligationem, actionem furti Icti.
  • resurrect [rezərékt] prehodni glagol
    (redko) znova k življenju zbuditi, oživiti
    domačno obuditi (mrtve)
    figurativno oživiti, ponovno uvesti; vzeti (truplo) iz groba, izkopati, ekshumirati
    neprehodni glagol
    vstati od mrtvih

    to resurrect an old custom zopet oživiti star običaj
  • retaper [rətape] verbe transitif (grobo) popraviti; spraviti v red; predelati, preoblikovati: razčesati (lase); familier spraviti (bolnika) spet na noge, ozdraviti; populaire izvabiti denar iz koga; (v šoli) vreči

    retaper une vieille voiture, une maison délabrée popraviti star avtomobil, podrto hišo
    retaper un lit površno urediti posteljo
    il s'est retapé pozdravil se je
  • retired [ritáiəd]

    1. pridevnik
    odmaknjen, samoten, osamljen; malo obiskovan; upokojen, živeč v pokoju

    retired general general v pokoju
    retired list seznam upokojenih
    a retired oldster pogovorno star penzionist
    retired pay pokojnina
    a retired spot (valley) odmaknjen, samoten kraj (dolina)
    to place on the retired list upokojiti

    2. prislov
    odmaknjeno

    to live retired živeti v odmaknjenosti
  • right2 [ráit] pridevnik
    pravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen
    matematika pravi
    politika ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko
    arhaično prem, raven (le v: right line premica, ravna črta)

    at right angles pod pravimi koti, pravokotno
    on the right hand side na desni (strani)
    on the right side of 50 še ne 50 let star
    on the right bank of the Sava na desnem bregu Save
    in one's right mind pri pravi (zdravi) pameti
    out of one's right mind, not right in one's head ne čisto pri pravi (pameti)
    right back šport desni branilec
    right angle pravi kot
    right arm, right hand desna roka (tudi figurativno)
    the right heir zakoniti dedič
    the right man on the right place pravi človek na pravem mestu
    right side prava stran, lice (blaga)
    a right turn obrat na desno (za 90°)
    the right way prava pot, pravi način
    I feel all right again počutim se zopet čisto dobro
    right oh! pogovorno v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!
    right you are! tako je! prav imate!
    all right! (vse) v redu! prav! nimam nič proti!
    that's right! tako je! pravilno!
    are you all right up there? ste dobro nameščeni tam gori?
    are we on the right way? ali smo na pravi poti?
    see if the brakes are all right poglej, če so zavore v redu
    to be right imeti prav
    I was quite right in supposing... čisto prav sem imel, ko sem domneval...
    is he quite right in his head (mind, senses)? je on čisto pri pravi (pameti)?
    he is his father's right hand on je očetova desna roka
    he is one of the right sort pogovorno on je dečko na mestu
    to be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem redu
    all came right vse se je izvršilo, kot je bilo treba
    have you got the right time? imate točen čas? veste, koliko je točna ura?
    to get on the right side of s.o. pridobiti si naklonjenost kake osebe
    to get it right spraviti v red; pojasniti
    I'll do him to rights dal mu bom, kar mu gre
    to know the right people poznati prave ljudi, imeti (dobre) zveze
    to put oneself right with s.o. opravičiti se pri kom
    to put one's right hand to the work krepko se lotiti dela
    to say the right thing najti pravo besedo
    the solution is right rešitev je pravilna
    I think it right that you should share the profits smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobička
  • rigō -āre -āvī -ātum

    1.
    a) kako tekočino kam napeljati (napeljevati, napeljavati), speljati (speljevati, speljavati): aquam per agros star izrek preročišča pri L., sanguinem per venas Plin.
    b) pren.: hinc motus per membra rigantur Lucr., somnum per pectora Macr.

    2.
    a) (o)močiti (omakati), (na)močiti (namakati), (na)pojiti (napajati), zali(va)ti, (na)vlažiti, (o)škropiti, poškropiti: H., Col., Lucr. idr., lucum fons perenni aquā rigabat L., et quae rigat aequora Sarnus V., fluvius rigat campos Plin., quā Istrus Getas rigat Tib. valovi mimo Getov.
    b) pesn. metaf. (o)rositi, porositi, (z)močiti, (o)vlažiti (ovlaževati), (na)vlažiti: ora lacrimis, fletibus V., O. idr. pesniki, Babylonica Lucr. poscati, caelum Lucr. napolnjevati (o svetlobi in toploti), natos vitali rore Ci. poet. napajati, dojiti; pren.: (sc. Calliope) lymphis a fonte petitis ora Philetaeā nostra rigavit aquā Pr., rigare ingenia omnium Corn.
  • rôjen born (v in)

    mrtvo rôjen stillborn
    predčasno rôjen prematurely born, abortive
    rôjen Ljubljančan a native of Ljubljana
    on je rôjen vojak (slikar) he is a born soldier (painter)
    pod srečno zvezdo rôjen born under a lucky star, born with a silver spoon in one's mouth, (pod nesrečno zvezdo with a wooden spoon in one's mouth)
    za sužnje rôjeno ljudstvo a people born to be slaves
  • romaniser [-ze] verbe transitif romanizirati napisati latinici; pokatoličanili

    romaniser un texte turc ancien napisati, prepisati star turški tekst v latinici; verbe intransitif priznavati dogme rimsko-katoliške Cerkve
  • romano1

    A) agg.

    1. hist. rimski, starorimski

    2. rimski:
    fare alla romana gost. plačati vsak zase
    il diritto romano rimsko pravo
    saluto romano rimski pozdrav (v fašistični Italiji)

    3. relig. rimskokatoliški; rimski:
    rito romano rimskokatoliški obred

    4. tisk
    carattere romano rimska črka
    numeri romani rimske številke

    B) m (f -na)

    1. Rimljan, Rimljanka; prebivalec, starega, današnjega Rima:
    romano di Roma star Rimljan, Rimljan že vrsto rodov

    2. jezik rimsko narečje
  • ronchonneau, -not [rɔ̃šɔno] masculin, vieilli godrnjav častnik

    un vieux ronchonnot star godrnjač
  • rouiller [ruje] verbe intransitif (za)rjaveti; verbe transitif povzročati rjo, pokriti z rjo

    se rouiller pokriti se ž rjo; figuré postati star, napraviti manj kot prej zaradi starosti
    ce sportif se rouille faute d'exercice ta športnik izgublja svoje moči zaradi pomanjkanja vaje (treninga)
    l'humidité rouille les métaux vlaga pokrije kovine z rjo
  • rue [rü] féminin

    1. ulica

    2. botanique rutica

    dans la rue (v francoski Švici)
    en rue na ulici
    rue adjacente, de traverse stranska, prečna ulica
    rue d'affaires, d'habitation, de magasins poslovna, stanovanjska, trgovska ulica
    rue barrée zaprta ulica
    rue à sens unique, passante enosmerna, živahna ulica
    grande, petite rue glavna, stranska ulica
    grand rue, grand-rue velika, glavna ulica
    à tous les coins de rue povsod
    fille féminin des rues pocestnica, prostitutka
    vieux comme les rues zelo star
    avoir pignon sur rue imeti svojo (lastno) hišo, biti premožen
    courir les rues biti razširjen, banalen
    être à la rue (figuré) biti na cesti (brez doma)
    jeter à la rue vreči na ulico, na cesto
    manifester, descendre dans la rue demonstrirati, figuré iti na ulico
    traverser la rue iti čez cesto
  • rugged [rʌ́gid] pridevnik
    (tla) neraven, grapav; (pokrajina) divji, razklan; skalnat; (obraz) brazdast; namrščen, mrk; (klima, vreme) oster, strog, buren; grob, nezglajen, robat, surov, trd (tudi figurativno)
    skuštran, zmršen; (značaj) neprijazen, osoren, siten, čemern, neprijeten, zoprn
    ameriško krepak, vztrajen

    with rugged kindness robato, ali prisrčno
    rugged features brazdaste (ostre, nepravilne, izrazite) poteze (v obrazu)
    rugged individualism grob (surov, grd, umazan) individualizem
    a rugged old countryman star robat deželan (kmet)
    life is rugged življenje je trdo, težko
  • rusé, e [rüze] adjectif zvit, pretkan, lisjaški, prekanjen, prebrisan, zvijačen; masculin pretkanec, lisjak, zvitorepec, prebrisanec

    rusé commerce père masculin, rusée commère féminin pretkanec, -nka
    c'est une rusée to (ti) je prebrisanka
    cet homme est rusé comme un vieux renard ta človek je prebrisan kot star lisjak
  • sagum -ī, n (kelt. beseda, gr. σάγος; prim. skr. sájati (on) spne, spenja, lit. sagis popotna obleka, sègti spe(nja)ti, let. segene odeja, velika krpa, star plašč)

    1.
    a) štirioglato, debelo sukno ali volnina kot ogrinjalo, ogrinjača, kratek plašč (sužnjev, pastirjev, Galcev in Germanov): CA., COL., PLIN., DIG. idr., tegumen omnibus sagum fibulā aut spinā consertum T. „plet“.
    b) volnena konjska ogrinjača: VEG.
    c) sukno za metanje v zrak, prožna ponjava (nekakšen trampolin kot kazen): SUET., MART.
    d) sukno kot branilna (zaščitna) stena proti puščicam: VEG.
    e) blazina: CI. EP., VEG.

    2. vojaški (vojni) plašč: sinistras sagis involvunt C., data ex praeda militibus aeris octogeni bini sagaque et tunicae L., qui arma, saga, bellum flagitant CI., punico lugubre mutavit sagum (sc. Antonius) H. je zamenjal škrlatni (vojaški) plašč za žalno obleko; od tod meton. rekla α) sagum sumere CI. ali (o več osebah) saga sumere CI., L. EPIT. zgrabiti (za) orožje, prijeti za orožje, pripraviti (pripravljati) se na boj, na vojno. β) ad saga ire CI., VELL. prijeti za orožje. γ) est in sagis civitas CI. je pod orožjem. δ) saga ponere L. EPIT. odložiti orožje. – Soobl. sagus -ī, m: ENN. AP. NON., VARR. AP. NON., AFR. FR.
  • salt1 [sɔ:lt] samostalnik
    (kuhinjska) sol
    kemija sol (često množina)
    medicina (odvajalna) sol
    figurativno začimba, sol, ostroumnost, dovtipnost, duhovitost
    domačno mornar; sodček za sol

    in salt namočen v raztopini soli, nasoljen
    above (below) the salt figurativno na gornjem (spodnjem) koncu mize
    with a grain of salt figurativno razsodno, s pametnim premislekom, ne dobesedno
    the salt of the earth figurativno sol zemlje, elita
    an old salt star mornar, figurativno morski volk
    salt of lemon oksalna kislina za odstranitev madežev črnila
    attic salt figurativno duhovitost
    common salt kuhinjska sol
    Glauber's salt Glauberjeva grenka sol, natrijev sulfat
    Epsom salt grenka sol, magnezijev sulfat, purgativ
    rock-salt kamena sol
    sea-salt morska sol
    smelling-salts dišeča sol (proti omedlevici)
    a speech full of salt začinjen, zabeljen govor
    table salt namizna, fina sol
    to be the salt of earth figurativno biti sol (elita, smetana) zemlje
    to be true to one's salt biti zvest svojemu gospodarju
    you are not made of salt figurativno nisi iz sladkorja (lahkó greš na dež)
    he is not worth his salt figurativno ni za nobeno rabo, je popolnoma nesposoben
    to eat salt with s.o. biti gost koga
    to eat s.o.'s salt figurativno uživati gostoljubnost koga, jesti njegov kruh; biti odvisen od koga
    to drop (a pinch of) salt on the tail of a bird natresti soli ptiču na rep (da bi ga ujeli)
    to be seated above (below) the salt zgodovina zavzemati mesto uglednega (nepomembnega) gosta pri mizi
    to sit below the salt sedeti poleg neuglednih gostov ali služinčadi pri obedu
    to take with a grain of salt vzeti (kaj) z vso opreznostjo, zadržanostjo, rezervo
  • sam|ec2 moški spol (-ca …) moški: der Junggeselle, der Ledige (ein -r)
    davek na samce die Ledigensteuer
    star samec der Hagestolz
  • sámec single man, celibate; unmarried man; bachelor; solitary person; (živalstvo) male; (ptič) cock

    star sámec old bachelor
    zakrknjen sámec confirmed (ali hard-boiled) bachelor
    živeti kot sámec (žargon Avstralija) to bach it
  • sámec soltero m , lit célibe m ; zool macho m

    star samec viejo solterón
    zakrknjen samec solterón empedernido