Franja

prīmī-pīlāris -e (prīmīpīlus)

1. k prvemu maníplu triárijev sodeč; subst. prīmīpīlāris -is, m centúrion (stotnik) prvega manípla triárijev, po činu najstarejši in zato najvišji centurion rimske legije, primipilár(ij)ski: T., Sen. ph., Suet. idr., primipilarius senex Q. star doslužen (bivši) primipilar.

2. (v cesarski dobi) k preskrbovalcu (oskrbovalcu) živeža sodeč, žívežniški, žívežen, proviánten, primipilár(ij)ski: species Cod. I.; subst. prīmīpīlāris -is, m preskrbovalec (oskrbovalec) živeža (z živežem), živežnik, nadzornik proviánta, primipilár(ij) v cesarski vojski: Dig., Cod. Th.

3. škof: conclamatissimus primipilaris Sid.

prō-lixus 3, adv. -ē („naprej iztekel“; prim. liqueō, liquor)

1. obilno (izdatno, zelo) dolg, širok, prostran, (ob)širen, obilen, obsežen, razsežen: Varr., Amm. idr., capillus Ter., comae O. bujni, barba V. dolga, valovito se spuščajoča, tunica Gell. dolga in obilna (= ohlapna), ramus Suet. listnata, košata, prolixo corpore erat Suet., prolixior arator Col. dolg in širokopleč, tršat, non tam prolixo (dolg, močen) provolat ictu Lucr., capillus passus prolixe Ter. obilno (bujno) se spuščajoči, arbor prolixe foliata Ap. (bujno) listnato, id prolixe cumulateque fecit Ci. ali quod prolixe tibi cumulateque contingit Plin. iun. v obilni (izdatni) in polni meri, accipit homo nemo … prolixius Ter. na gostiji … obilneje (sijajneje, razkošneje) postreči, aliquem prolixius fovere Suet. čez mero, prekomerno; acc. neutr. adv.: prolixum (močno, glasno) eiulare Ap.
a) (o času, stanju idr.) obilen, dolg: tempus Icti., homo prolixae aetatis Icti. prileten, star, mator, prolixiorem tractatum habere Icti. obsežnejši, labor prolixissimus Iul. Val.
b) (o govoru in govorniku) obširen, dolgovezen, razvlečen: prolixissima epistola Aug., ne sim prolixus Macr.

2. metaf.
a) širokopomenski, izčrpen, obširen, obsežen (širok) pomen imajoč: existimo longe longeque esse amplius, prolixius (sc. izraz mortales nam. homines) Gell.
b) naklonjen, ustrežljiv, uslužen, ugodljiv, prijazen, postrežljiv, prostovoljen, radovoljen, voljan (voljen), pripravljen: Ter. idr., natura, animus Ci. ep., in Pompeium prolixior Ci. ep., prolixe promittere Ci. ep., prolixe consentit de concubitu Ap.
c) ugoden, k uspehu idoč, dobro se izhajajoč (iztekajoč), srečen: res secundae atque prolixae atque prosperae Ca. fr., cetera spero prolixa esse his competitoribus Ci. ep.

quadruple [k(w)adrüpl] adjectif četveren; štirikraten

la Quadruple Alliance Četverozveza; masculin štirikratnik; star francoski in španski zlatnik (za časa kralja Ludvika XIII.)

quarantaine [karɑ̃tɛn] féminin okrog štirideset; karantena

il a passé la quarantaine nad 40 let je star
mettre en quarantaine un navire, un animal, etc. karantenirati, izolirati ladjo, žival, itd., kadar pride iz krajev, kjer razsaja nalezljiva bolezen
mettre quelqu'un en quarantaine (figuré) izključiti koga iz skupine, onemogočiti mu vsak stik s člani te skupine; bojkotirati koga

quelque² [kɛlk] adverbe

1. okrog, približno

il a quelque 60 ans okrog 60 let je star

2.

quelque ... que najsi še tako, čeprav
quelque habiles que vous soyez najsi ste še tako spretni
quelque adroitement que tu t'y prennes najsi se še tako spretno lotiš tega ...

quīnquennium -iī, n (quīnquennis) doba petih let, petletje, pet let: T., Iust., Vell. idr., quoniam ipsi quinquennium elusi essent L., censores magistratum quinquennium habento Ci., quinquennii imperium Ci. petletno, tj. na (za) pet let podeljeno poveljstvo, quinquenni consulta et decreta S. zadnjih pet let, duo, tria quinquennia O. 10, 15 let, filius quinquenni maior L. starejši od 5 let, nad 5 let star.

rájši | ráje

A) adv. komp. od rad più volentieri, piuttosto:
(z glagolom) rajši imeti preferire, preporre, prescegliere
rajši pospravlja, kot kuha preferisce sparecchiare piuttosto che cucinare
kaj bi rajši: kavo ali čaj? che cosa preferisci: caffè o tè?
rajši imeti voler più bene
otroci imajo rajši deda kot očeta i bamini vogliono più bene al nonno che al padre
ne govori toliko, rajši poslušaj e non star sempre a parlare: piuttosto ascolta!

B) konj. rajši kot anziché, piuttosto che:
rajši je umrl, kot da bi izdal preferì morire anziché tradire

rapiat, e [rapja, t] adjectif, populaire skopuški, stiskaški; masculin, féminin, stiskač, -ka, skopuh, -inja

elle est rapiat(e) ona je skopuška, stiskaška
un vieux rapiat star skopuh, stiskač

rassir [rasir] verbe intransitif

se rassir postati uležan, uležati se
le pain commence à (se) rassir kruh postaja star, postaja uležan

rassis, e [rasi, z] adjectif uležan, ne več svež; figuré umirjen, miren, premišljen, uravnovešen

du pain rassis star, ne več svež kruh

recept samostalnik
1. (za izdajo zdravila) ▸ recept, vény, orvosi rendelvényGlivice lahko zatrete z zdravili brez recepta v obliki tablet, krem ali svečk. ▸ A gombafertőzést vény nélkül kapható készítményekkel, tablettákkal, krémekkel vagy kúpokkal küzdheti le.Razložite mu svoje težave, on pa vam bo svetoval in morda napisal recept za tablete. ▸ Magyarázza el neki, hogy mi a gondja, ő pedig tanácsot fog adni és esetleg felír valamilyen tablettát.Povezane iztočnice: obnovljivi recept, elektronski recept

2. (pri kuhanju) ▸ receptVlagamo zelje, čebulo in papriko, vse skupaj pa pripravimo po lastnih receptih. ▸ Káposztát, hagymát és paprikát teszünk el, mindezt a saját receptünk alapján.Ko se še učite osnovnih tehnik, se držite receptov in pazljivo tehtajte vse sestavine. ▸ Amíg még csak az alaptechnikákat tanulja, tartsa magát a receptekhez és gondosan mérje le az összes hozzávalót.
3. (navodilo za pripravo) ▸ receptCel teden so zbirali zanimive recepte o zeliščih, ki so jih sedaj razstavili. ▸ Egész héten érdekes recepteket gyűjtöttek a gyógynövényekről, amelyeket most tárlat keretében mutattak be.Stari recepti za spodbujanje spolne sle so se ohranili še iz antičnih časov. ▸ A nemi vágyat serkentő ősi receptek még a római korból maradtak fenn.
Nato nalijemo na led pijače po receptu in jih z barsko žlico pomešamo z gibi od zgoraj navzdol. ▸ Ezután öntse a recept szerinti italokat a jégre, és keverje meg egy bárkanállal felülről lefelé irányuló mozdulatokkal.

4. (navodilo; pravilo) ▸ receptSodniki ponujajo recepte za večjo učinkovitost sodišč. ▸ A bírák recepteket kínálnak a bíróságok hatékonyabbá tételére.Po preizkušenem receptu so se sicer odločili, da bodo v moštvu nastopili najboljši trije s posamične tekme. ▸ A jól bevált receptet követve úgy döntöttek, hogy az egyéni verseny három legjobbja szerepel a csapatban.Star recept za lepe nohte je raba limone. ▸ Egy régi recept szerint citromot alkalmazva szépek lesznek a körmei.Kakšnega posebnega recepta za dolgo življenje nimam. ▸ Nincs különleges receptem a hosszú életre.
Strokovnjaki zatrjujejo, da je hoja recept proti stresu in depresiji. ▸ A szakértők szerint a gyaloglás a stressz és a depresszió leküzdésének a receptje.
Ženina je vprašal, kakšen je recept za petdeset let skupnega sožitja. ▸ Megkérdezte a férjet, mi a receptje az 50 éves szimbiózisnak.

reclaim [rikléim]

1. samostalnik
(redko) poboljšanje, spreobrnitev, vrnitev na pravo pot; rešitev
tehnično regeneriranje, pridobivanje (iz starega materiala), obnovitev, obnavljanje

beyond reclaim, past reclaim nepoboljšljiv, nepopravljiv, ki se ne da rešiti
the reclaim of rubber regeneracija (starega) kavčuka

2. prehodni glagol
reklamirati, zahtevati nazaj, zahtevati povrnitev, povračilo; privesti (koga) nazaj (na pravo pot); civilizirati (divjake), vzgojiti, udomačiti, ukrotiti (živali); (o zemlji) krčiti, iztrgati morju, izsušiti, napraviti sposobno za obdelovanje
tehnično dobiti (iz starega materiala), regenerirati
neprehodni glagol
(redko) protestirati, ugovarjati, nasprotovati, upirati se, nastopiti (against proti)
izjaviti (that da)
pravno, škotsko vložiti priziv, apelirati, pritožiti se višjemu sodišču

reclaimed rubber regeneriran star kavčuk
a reclaimed drunkard spreobrnjen pijanec
to reclaim s.o. to a sense of duty privesti koga do čuta za dolžnost

Register, das, (-s, -) register, razvid, seznam, popis; Musik bei der Orgel: register; im Buch: kazalo; alle Register ziehen figurativ pritiskati na vse registre; figurativ altes/langes Register star/velik človek

Rēgium -iī, n Régij

1. star trg Bojcev v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti med Modeno in Parmo (zdaj Reggio): Brutus in Ci. ep.; med gradnjo Emilijeve ceste je konzul Mark Emilij Lepid ta trg razširil in povzdignil v mesto, ki se je po njem imenovalo Regium Lepidum Lepidov Regij: T. — Od tod Rēgiēnsēs -ium, m Régijci, preb. mesta Regij: Ci. ep.

2. včasih pisano tudi Rhegium (Ῥήγιον), mesto v Brutiju na južnem koncu Italije nasproti Mesane (zdaj Reggio): Ci., S., L., T.; v obl. Rēgion: O. — Od tod adj. Rēgīnus 3 régijski: ager Ci., litora Sil.; subst. Rēgīnī -ōrum, m Régijci, Regín(c)i: Ci. idr.

rék (-a) m

1. sentenza, detto, adagio, massima, motto:
nad vhodom je bil zapisan rek: O vi, ki vstopate, vsak up pustite sopra l'ingresso si leggeva questa sentenza: Lasciate ogni speranza, voi ch'entrate
star reku uči, da se počasi daleč pride un vecchio adagio ammonisce: Chi va piano va sano e va lontano
poučen rek (v šaljivem tonu) wellerismo
ljudski rek motto popolare

2. star. aforisma

representar predstaviti, uprizoriti; zastopati; prikazati, predočiti; naznaniti

representar bien su papel (gled) dobro igrati svojo vlogo
representar el pueblo zastopati ljudstvo
tiene menos años de lo que representa ni toliko star, kot mu je videti
representarse predstaviti se, pokazati se; predstavljati si; dostojanstveno nastopiti
se me representa pade mi v glavo

re-staurō -āre -āvī -ātum (iz in in *staurō (= pōnō) „postaviti“ domnevno prvotno beseda iz sakralnega besednjaka; indoev. kor. *st(h)ēu-ro- (*st(h)āu-rō-), *st(h)əu-ro-, *st(h)ū-ro- trden, močan (razširjen iz kor. *stáH- postaviti, stati; prim. stāre); prim. skr. sthāvaráṣ močan, trden, gr. σταυρός kol, στεῦμαι nastavljam se, pripravljam se za kaj, στύω postavljam kvišku (pokonci), στο(ι)ά stebrišče, στῦλος steber, črtalnik, στῦμα erekcija, nabreklost penisa, got. stiurjan določiti, določati, stvnem. stiura kol, krmilo, nem. Steuer, sl. star (prvotni pomen „trdno postavljen, čvrst, izkušen“), sl. (po)staviti, lat. instaurare)

1. obnoviti (obnavljati), popraviti (popravljati), znova (z)graditi, znova postaviti (postavljati), restavrirati: aedem Veneris, Pompei theatrum T., aliquid in pristinum statum Icti. postaviti (spraviti) v prejšnje stanje, navem iisdem tabulis Icti.

2. ponoviti (ponavljati), znova zače(nja)ti: bellum Iust., accusationem, veterem obligationem, actionem furti Icti.

resurrect [rezərékt] prehodni glagol
(redko) znova k življenju zbuditi, oživiti
domačno obuditi (mrtve)
figurativno oživiti, ponovno uvesti; vzeti (truplo) iz groba, izkopati, ekshumirati
neprehodni glagol
vstati od mrtvih

to resurrect an old custom zopet oživiti star običaj

retaper [rətape] verbe transitif (grobo) popraviti; spraviti v red; predelati, preoblikovati: razčesati (lase); familier spraviti (bolnika) spet na noge, ozdraviti; populaire izvabiti denar iz koga; (v šoli) vreči

retaper une vieille voiture, une maison délabrée popraviti star avtomobil, podrto hišo
retaper un lit površno urediti posteljo
il s'est retapé pozdravil se je

retired [ritáiəd]

1. pridevnik
odmaknjen, samoten, osamljen; malo obiskovan; upokojen, živeč v pokoju

retired general general v pokoju
retired list seznam upokojenih
a retired oldster pogovorno star penzionist
retired pay pokojnina
a retired spot (valley) odmaknjen, samoten kraj (dolina)
to place on the retired list upokojiti

2. prislov
odmaknjeno

to live retired živeti v odmaknjenosti