Franja

stárten de départ, de décollage, d'envol

startna črta ligne ženski spol de départ
startno dovoljenje (za letalo) autorisation ženski spol de décoller
startno letališče aérodrome moški spol de départ
startna pista, steza (aeronavtika) piste ženski spol de décollage (ali d'envol, de départ)
startni prostor (aeronavtika) point moški spol de décollage, terrain moški spol de départ
startni red (šport) ordre moški spol de départ
startni strel, znak signal moški spol de départ
startna številka numéro moški spol de départ

stárten de salida; de despegue; de arranque

startni čas (šp) hora f de salida
startno dovoljenje (za letalo) autorización para despegar
startna črta línea f de salida
startni gumb botón m de arranque
startno letališče aeródromo m de salida
startna pista, steza (aer) pista f de despegue
startna platforma (za rakete) platforma f de lanzamiento
startna prepoved (aer) prohibición f de despegue
startni prostor punto m de partida; aer aeródromo m de salida; lugar m de despegue
startni red orden m de salida
startni strel (šp) señal f de salida
startna številka (šp) número m de salida
startni znak señal f de salida

stellen (aufstellen) postaviti (sich se), postavljati; (geben) dati; Fallen: nastaviti, nastavljati; Aufgaben: zastaviti, zastavljati; die Uhr, Weichen: nastaviti, naravnati, naravnavati; Hund die Ohren usw. postaviti pokonci; Anträge, Gesuche: vlagati, vložiti, dati, dajati; jemanden figurativ poklicati na odgovornost; einen Verbrecher: ujeti, Jagd der Hund ein Stück Wild: prestreči, zaustaviti; sich stellen predati se policiji; Heerwesen, Militär javiti se za vojaško službo; sich stellen einer Herausforderung usw.: figurativ soočiti se (z), ne izmikati se (čemu); sich stellen (sich verstellen) delati se, pretvarjati se; sich krank stellen delati se bolnega; sich taub stellen delati se gluhega, figurativ biti gluh (za); sich tot stellen delati se mrtvega; kalt stellen dati hladiti; warm stellen dati greti; beiseite stellen dati na stran; eine Aufgabe stellen naložiti/zastaviti nalogo; eine Diagnose stellen postaviti diagnozo; Ersatz stellen dati nadomestilo/nadomestek; Fallen stellen nastavljati pasti ( tudi figurativ ); eine Forderung stellen zahtevati; ein Frage stellen postaviti vprašanje, vprašati; eine Kaution stellen plačati varščino/kavcijo; auf sich selbst gestellt sein biti odvisen od svojih sposobnosti;
hinter: sich stellen hinter podpirati (kaj, koga);
in: in Abrede stellen zanikati; in Frage stellen postaviti pod vprašaj; in Rechnung stellen zaračunati;
mit: sich gut stellen mit biti v dobrih odnosih z;
unter: unter Anklage stellen (für) obtožiti (česa); unter Aufsicht stellen odrediti nadzor (za), začeti nadzorovati; unter Beweis stellen dokazovati, dokazati; unter Strafe stellen prepovedati (pod kaznijo);
vor: vor Gericht stellen postaviti pred sodišče; sich stellen vor jemanden braniti koga, ščititi koga;
zu: sich stellen zu einer Sache, jemandem imeti ... odnos do;
zur: zur Auswahl stellen dati na izbiro; zur Debatte stellen dati na dnevni red (kaj), sprožiti razpravo (o); zur Rede stellen klicati na odgovornost/zagovor; zur Seite stellen postaviti ob stran, dati pomoč; zur Verfügung stellen dati na razpolago

straight¹ [stréit] pridevnik
raven, prem, premočrten; gladek (lasje); resen (obraz); pokončen; urejen, v redu, reden, na pravem mestu, v pravi višini; simetričen; direkten, neposreden
figurativno odkrit, pošten, iskren, preprost, nekompliciran
pogovorno zanesljiv, resničen (poročilo); dosleden
ameriško, sleng brezkompromisen; pravi, neponarejen, nepopačen, neizkrivljen, dobljen iz prvega vira; popoln; nerazredčen, čist brez vode (whisky itd.)

as straight as an arrow raven kot sveča
in a straight line v premi, ravni črti
straight angle iztegnjeni kot (180°)
straight arch lok v obliki obrnjene črke V
a straight back raven, neukrivljen (negrbast) hrbet
straight eye (dobra) mera na oko
straight face negiben, resen obraz
a straight fight poštena (nedogovorjena) borba
straight hair gladki lasje
a straight hit direkten zadetek
a straight knee ravno, neupognjeno koleno
straight legs ravne noge
a straight novel navaden (nekriminalen) roman
straight line matematika premica
straight speaking odkrito govorjenje
a straight tip sleng zanesljiv namig (nasvet), informacija iz prvega (zanesljivega) vira
a straight path ravna, prema steza
a straight race dirka, v kateri se udeleženci na vse pretege trudijo za zmago
a straight Republican ameriško, sleng brezkompromisen republikanec, republikanec skoz in skoz
the straight ticket ameriško pravi, uradni program stranke
accounts are straight računi so v redu
is everything straight? je vse v redu?
to keep a straight face resno se držati, zadržati smeh
to keep s.o. straight držati koga na uzdi
to put things straight spraviti stvari v red
to set one's papers straight spraviti v red svoje papirje
to set a room straight urediti, pospraviti sobo
to vote a straight ticket ameriško glasovati za nespremenjeno kandidatno listo

stringō -ere, strīnxī, strictum (v besedi sta združena dva različna kor. a) kor. *strei̯-g- oplazniti [oplazovati], (o)smukati, udariti; prim. gr. στρίγξ (gen. στριγγός) vrsta, στρεύγομαι izrabljam se = slabim, pešam, ginevam, lat. striga travna ali žitna red, strigilis, strigōsus = sl. striči, strgati, strugati, strgalo, strug, stvnem. strīhhan = nem. streichen, got. striks = stvnem. strih = nem. Strich. b) kor. *stre(n)g- zadrgovati, sukati; prim. gr. στρογγύλος [iz *στραγγύλος] sukan, okrogel, στραγγός sukan, στραγγάλη vrv, vož, konopec, στραγγαλόω [od koder izpos. strangulō v lat.] in στραγγαλίζω davim, zadavljam, let. stringt (s)krčiti se, posta(ja)ti, tesen, (po)sušiti se, strangs pogumen, čvrst, stvnem. stric = nem. Strick, stvnem. strang = nem. Strang)

1. oplaziti (oplazovati), oplazniti, osmukniti (osmukati), (o)pras(k)niti, ošiniti, lahno (blago) se dotakniti (dotikati): stringebat summas ales … undas O., exiguā cum summum (sc. aequor) stringitur aurā O., nunc stringam metas interiore rotā O., (sc. canis) extento stringit vestigia rostro O., ne possent (sc. duo currus) tacto stringere ab axe latus Pr., laevas stringat sine palmula cautes V.; od tod (o rekah) dotikati se česa, teči mimo česa, teči ob čem; (o ljudstvih) dotikati se česa, mejiti na koga (kaj), mejiti s kom (čim), biti mejak (mejaš) koga: ego sum, pleno quem flumine cernis stringentem ripas … Thybris V., iuga montium recto alveo (v ravnem teku) stringere Cu., Scytharum gens ultima Asiae … stringit Cu.; metaf.
a) (z besedami) le dotakniti se česa = na kratko omeniti kaj: pressis stringam revocatam ab origine famam narrandi metis Sil.
b) (po)grajati, ukoriti, (strogo) opomniti (opominjati), ošte(va)ti, (po)očitati komu kaj: quod in epistula strinxit Tert.; occ. ošiniti = odrgniti, porezati, raziti, oprasniti, oplaziti, ošvrkniti, lahko raniti: hunc … levis hasta Themillae strinxerat V., illa (sc. hasta) … magno strinxit (sc. aliquid) de corpore Turni V., tela stringentia corpus V., coluber fugientis … dente pedem strinxit O., gladius idem stringit et transforat Sen. ph., strictus et recreatus ex vulnere in tempus Fl.; pesn. metaf. α) (u)žaliti, razžaliti, prizade(va)ti, (o)skruniti (oskrunjati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati), (u)mazati, (o)črniti: mollia carmina feci, strinxerit ut nomen fabula nulla meum O., quam tua delicto stringantur pectora nostro O. β) ganiti koga kdo (kaj), kdo (kaj) komu seči v srce, dotakniti se koga: animum (mentem) patriae strinxit pietatis imago V.

2. (o)smukati, osmukati (osmukavati), odsmukati, obtrgati (obtrgavati, obtrgovati), odtrgati (odtrgavati, odtrgovati), (u)trgati, odrezati (odrezovati, odrezavati), odstriči: oleam Ca., bacam Varr., folia ex arboribus C., strictis foliis vixere L., stringere frondes V., H., comas (listje) V., hordea culmo V. s stebla žeti, quernas glandes V. pobirati, arbores Col., ripam V. odplavljati, izpodjedati (spodjedati); s prolept. obj.: remos V. s klestenjem listja in vej delati vesla, izglajevati vesla, rezljati vesla; metaf. (z)manjšati (zmanjševati), zapraviti (zapravljati): cur … ingratā stringat malus ingluvie rem H.; occ.
a) kako orožje iz nožnice potegniti (potegovati, potezati), izdreti (izdirati): stringere gladium Fl., nostri milites … gladios strinxerunt C., strictis gladiis C. z golimi (izdrtimi) meči, stricto super capita (caput Val. Max.) gladio L., strictis semel gladiis L., stringere ferrum Sen. ph., stricto super capita … ferro L. epit., stricto concurrere ferro V., strictamque aciem (sc. ferri) venientibus offert V., stat ferri acies mucrone corusco stricta V., strictum rotat … ensem V., strictumque coruscat mucronem V., stricti in capita civilia mucrones Sen. ph. imperatorem … strictis mucronibus rapiunt T., stringere cultrum L., strictum telum L., non timeo strictas in mea fata manus O. na boj pripravljenih rok, strictis unguibus instant Stat. s kremplji, pripravljenimi na boj, strictae saetae Stat. naježene; metaf.: liber in adversos hostes stringatur iambus O. naj se spusti, stringere bellum Fl. pripravljati se na (za) vojno.
b) čoháti (čóhati), čohljáti, čeh(lj)áti, česati, drgniti, praskati: equos Char.

3. nategniti (nategovati, natezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), (s)krčiti (skrčevati): Cl. idr., tamquam laxaret elatum pedem abstricto nodo L., stringebant magnos vincula parva pedes O. so tiščale, stringere habenam Stat., arcum Plin. iun., stricta carbasa, stringens uterum membrana, stringit vitta comas Lucan., stringere vela Sen. ph. spe(nja)ti, zvi(ja)ti, quercus in duas partes diducta, stricta denuo Gell. sklenjen, strnjen, stricta matutino frigore vulnera L., pectora pigro stricta gelu Lucan., mare gelu stringi Gell. da z(a)mrzne, da z(a)ledeni, strictos insedimus amnes Val. Fl. z(a)mrzle, z(a)mrznjene, z(a)ledenele; metaf.
a) v govoru na kratko (v nekaj besedah) povze(ma)ti: narrationis loco rem Q.
b) brzdati, (u)strahovati, vladati: quaecumque meo gens barbara nutu stringitur Cl.
c) occ. α) privezati (privezovati): te hodie stringam ad carnarium Pl. β) kovati: ferri stringere (po novejših izdajah fingere) duritiem Cat. — Od tod adj. pt. pf. strictus 3, adv. -ē (večinoma le v komp. in superl.) skrčen, od tod

1. napet, tog, strumen, tesen: artus T., venter P. Veg. zaprt, zapečen = zapeka, zaprtje, strictior aura Aus. ostrejši (hladnejši) zrak, ostrejše (hladnejše) ozračje, strictissima (v novejših izdajah tristissima) ianua O. tesno, povsem zapirajoča, fasciis ventrem strictissime circumligare Gell.

2. metaf.
a) (o govoru in govorniku) kratkobeseden, redkobeseden, (kratek in) jedrnat: epistulae Sen. ph., Aeschines Q., Demosthenes strictior multo Q.
b) (o značaju) strog, natančen: iudex Sen. rh., iudicium strictius Sen. rh., strictae iurgia legis Stat., stricto iure Icti., strictius interpretari Paul. (Dig.).

stvarjenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Erschaffung; religija die Schöpfung
dan v šesterodnevju stvarjenja der Schöpfungstag
dejanje stvarjenja der Schöpfungsakt
delo stvarjenja das Schöpfungswerk
red stvarjenja die Schöpfungsordnung
zgodovina stvarjenja die Schöpfungsgeschichte
poročilo o stvarjenju der Schöpfungsbericht
beseda stvarjenja das Schöpfungswort

suspenso obešen, viseč; neodločen; osupel

quedar (ali salir) suspenso ne izdelati, pasti (učenec)
eso me deja suspenso to me čudi
en suspenso neodločen, nedoločen; odprt, nerešen
suspenso m nezadostno (red, ocena)
sacar un suspenso ne izdelati (pri izpitu)
ayer salieron (ali resultaron) muchos suspensos včeraj je padlo mnogo učencev (pri izpitu)

sveta maša ženski spol religija die Messe
daritev svete maše das hl. [Meßopfer] Messopfer
red svete maše die [Meßordnung] Messordnung
| ➞ → maša

svetovn|i (-a, -o) Welt- (čas die Weltzeit, dogodek das Weltereignis, duh der Weltgeist, kongres der [Weltkongreß] Weltkongress, nazor die Weltanschauung, pokal der Weltpokal, Weltcup, položaj die Weltlage, red die Weltordnung, rekord der Weltrekord, die Weltbestleistung, sistem das Weltsystem, uspeh der Welterfolg, gospodarska kriza die Weltwirtschaftskrise, javnost die Weltöffentlichkeit, konferenca die Weltkonferenz, kulturna dediščina das Weltkulturerbe, literatura die Weltliteratur, obla die Weltkugel, politika die Weltpolitik, proizvodnja die Welterzeugung, razstava die Weltausstellung, revolucija die Weltrevolution, senzacija die Weltsensation, slava der Weltruhm, trgovina der Welthandel, uganka das Welträtsel, uspešnica der Welterfolg, zgodovina die Weltgeschichte, znamka die Weltmarke, verstvo die Weltreligion, zaloge množina der Weltvorrat, dogajanje das Weltgeschehen, gibanje die Weltbewegung, gospodarstvo die Weltwirtschaft, javno mnenje die Weltmeinung, mesto die Weltstadt)
svetovnega pomena von Weltbedeutung
svetovnega slovesa weltberühmt, umetnik ipd.: von Weltrang
v svetovnem merilu im Weltmaßstab

svinčén lead(-); leaden, (made of) lead; kemija plumbic; figurativno leaden, heavy; plumbeous

svinčéne barve leaden, lead-colo(u)red
svinčéna cev lead pipe
svinčéna plošča lead plate
svinčéna streha lead roof; leads pl
svinčén vojak (igrača) tin soldier

synchysis -is, f (tuj. σύγχυσις) zmeda, zmešnjava, zaplet, zamota, sínhiza, kot gram. t.t., če besedni red besed v stavku preveč odstopa od ustaljenega besednega reda: Char.

šilaste veverice stalna zveza
zoologija Scandentia (red sesalcev) ▸ mókuscickányok
Sopomenke: tupaje

škapulir samostalnik
1. (redovniško oblačilo) ▸ skapuláré [rendi öltözet]
Za karmeličanski red je značilno oblačilo škapulir. ▸ A karmelita rend jellegzetes öltözéke a skapuláré.

2. (nabožni predmet) ▸ skapuláré [szent tárgy, szentelmény]

škorpijoni samostalnik
zoologija Scorpiones (red členonožcev) ▸ skorpiók

šolske sestre stalna zveza
(redovniški red) ▸ iskolanővérek
Šolske sestre de Notre Dame vabijo na romarski izlet. ▸ A Notre Dame-i iskolanővérek zarándokútra hívnak.

šolsk|i [ó] (-a, -o) schulisch, Schul-; (primeren šoli) schulmäßig; (znotrajšolski) schulintern, innerschulisch; (v lasti šole) schuleigen; (atlas der Schulatlas, avtobus der Schulbus, eksperiment der Schulversuch, inspektor der Schulinspektor, matični list das Schülerstammblatt, model das Schulmodell, neuspeh das Schulversagen, odbor der Schulvorstand, der [Schulausschuß] Schulausschuss, pevski zbor der Schulchor, praktikum das Schulpraktikum, predmet das Schulfach, primer figurativno das Schulbeispiel, psiholog der Schulpsychologe, ravnatelj der Schulleiter, razred die Schulklasse, red die Schulordnung, sistem das Schulsystem, svet die Schulpflegschaft, svetnik der Schulrat, zdravnik der Schularzt, inspekcija die Schulaufsicht, izdaja die Schulausgabe, klop die Schulbank, knjižnica die Schulbibliothek, ladja pomorstvo das Schulschiff, medicina die Schulmedizin, mladina die Schuljugend, nadzorna služba die Schulaufsichtsbehörde, ocena die Schulnote, pedagogika die Schulpädagogik, politika die Schulpolitik, prireditev Schulveranstaltung, proslava die Schulfeier, psihologija die Schulpsychologie, psihologinja die Schulpsychologin, reforma die Schulreform, sestra die Schulschwester, slovnica die Schulgrammatik, služba der Schuldienst, televizija das Schulfernsehen, učenost die Schulgelehrsamkeit, die Schulweisheit, uprava die Schulverwaltung, ura die Schulstunde, vzgoja die Schulerziehung, zgradba das Schulgebäude, dvorišče der Schulhof, leto das Schuljahr, spričevalo das Schulzeugnis, svetovanje die Schulberatung, tekmovanje der Schulwettbewerb, znanje das Schulwissen, počitnice Schulferien množina, potrebščine Schulsachen množina, težave Schulschwierigkeiten množina)
za šolsko rabo für den Schulgebrauch
drgniti šolske klopi die Schulbank drücken

šólski school, scholastic; training

šólski center training centre
šólska disciplina school discipline
šólski avtobus school bus
šólsko dvorišče school yard, playground
šólska higiena school hygiene
šólska hranilnica school savings bank
šólski izlet school excursion
šólski izpit school examination
šólski kino school cinema
šólska kreda blackboard chalk
šólska kuhinja school meals pl, ZDA school lunch
šólska ladja training ship
šólsko leto scholastic (ali school) year
šólska mladina schoolchildren, schoolboys and schoolgirls pl
šólski orkester school orchestra, school band
šólska obveznost compulsory (school) education
šólski pouk school lessons, pogovorno school; school instruction, school teaching
šólske potrebščine school requisites pl
šólski red school regulations pl, school discipline
šólska reforma reform of the educational system (ali of the school system)
šólski razred class, form, ZDA grade, (nižji) lower school, (višji) upper (ali senior) school
šólsko spričevalo school record
šólski sistem school (ali scholastic) system
šólski svèt board of education
šólski statut rules pl, regulations pl of a school
šólsko »špricanje« truancy, ZDA playing hooky
šólska torba schoolbag, satchel
šólski tovariš schoolmate, schoolfellow, pogovorno chum
šólska tabla blackboard
šólska tablica (skrilna) school slate
šólska uprava school administration
šólski upravitelj headmaster, ZDA principal
šólska ura lesson, period
šólska vaja school exercise, (pismeni sestavek) composition, ZDA theme
šólsko znanje knowledge acquired at school
šólski film educational film
šólski izkaz (school) report
šólsko letalo training aircraft (ali plane)
šólsko letenje training flight(s)
šólske počitnice school holidays pl, ZDA vacation
šólska slavnost school festival, speech day, ZDA prom (= promenade)
šólsko streljanje target practice, firing practice
šólska vzgoja school education
šólski radio school radio
zaključno šólsko spričevalo leaving certificate
šólsko zemljišče school grounds pl, ZDA campus
šólska zgradba schoolhouse, school, school building, school premises pl

šólski escolar

šolsko leto (red, uprava, reforma, zdravnik, praznik, televizija, izlet) año m (reglamento m, administración f, reforma f, médico m, fiesta f, televisión f, excursión f) escolar
šolsko dvorišče patio m de la escuela
šolska knjiga (učbenik) libro m de texto, texto escolar
šolska ladja buque m escuela
šolska kuhinja servicio m de alimentación escolar
šolska kolonija colonia f escolar
šolsko letalo avión-escuela m, avión m para ejercicios de vuelo
šolska mladina juventud f escolar; alumnos m pl
šolska mapa, torba cartapacio m, vade m
šolski film película f educativa
šolska izdaja (knjige) edición f escolar
šolske oblasti autoridades f pl escolares
šolska naloga tema m, composición f, ejercicio m escrito
domača šolska naloga deber m
šolska radijska oddája emisión f escolar (para las escuelas)
šolski radio radio m escolar, (radio) emisíones f pl para las escuelas
šolske počitnice vacaciones f pl escolares
šolsko poslopje casa f escuela; edificio m escolar; escuela f
šolska soba (sala f de) clase f
šolski pouk clases f pl; enseñanza f escolar
šolski primer (fig) ejemplo m clásico (ali típico)
šolski tovariš condiscípulo m; compañero m de clase
šolska ura lección f; (hora f de) clase f
šolski zvezek cuaderno m de clase
pomanjkanje šolskega prostora carencia f de locales escolares

špijonážen de espionaje

špijonažna mreža (služba) red f (servicio m) de espionaje
raztrgati špijonažno mrežo desarticular una red de espionaje

table¹ [téibl] samostalnik
miza
figurativno pogrnjena miza, jed na mizi, obed, hrana; omizje, gostje; plošča (lesena itd.) z napisom; igralna miza (za biljard) itd.; tabela, tablica, popis, register
geografija plató, ravno zemljišče
tehnično deska
arhitektura plošča za oblogo

at table pri mizi, pri obedu
billiard-table miza za biljard
folding table zložijiva miza
kitchen-table kuhinjska miza
round table okrogla miza
multiplication table poštevanka
table of contents tabela, kazalo vsebine
table of exchanges ekonomija tabela (za preračunavanje) tečajev
sliding table raztezna miza
tea-table čajna miza
toilet-table toaletna miz(ic)a
writing table pisalna miza
the pleasures of the table užitki pri mizi (jedeh)
synoptic table sinoptična tabela
time-table vozni red
the twelve tables zgodovina, pravno zakoni 12 plošč
the two tables of the law religija plošči 10 božjih zapovedi
to be at table biti pri mizi, pri obedu
to clear the table pospraviti mizo
he keeps a good table pri njem se dobro jé
he kept the table amused zabaval je vse omizje
to lay on the table parlament odgoditi, odložiti (na kasneje)
these matters are on the table figurativno o teh zadevah (stvareh) se prav zdaj razpravlja
to learn one's tables učiti se poštevanke, računanja
to lie on the table ležati na mizi, figurativno biti odložen (na kasneje)
to set (to lay, to spread) the table pogrniti mizo
to set the whole table laughing, in a roar spraviti vse omizje v smeh, v krohot
to take the head of the table sesti na čelo mize
to turn the tables figurativno spremeniti (čemu) smer, spremeniti situacijo, obrniti vloge, obrniti srečo
the tables are turned sreča se je obrnila (drugemu v prid), vloge so obrnjene
to turn the table on the opponent pobijati nasprotnika z njegovim lastnim orožjem
I turned the tables on him spravil sem ga v stisko, v težave, v katere me je on hotel spraviti
to wait at table streči pri mizi